'Za 2,4 milijarde ljudi lesna kuriva pomenijo kuhan obrok, toplo vodo in topel dom'

Združeni narodi so 21. marec razglasili za svetovni dan gozdov, ki je posvečen promociji in osveščanju o pomenu trajnostne in skrbne rabe gozda kot enega najpomembnejših naravnih bogastev. Letošnja tema tega dne je Gozdovi in energija. Les je namreč pomemben vir energije - les spada med obnovljive vire - gozdovi pa seveda blažijo podnebne spremembe, zato lahko gozdovi znatno prispevajo k oblikovanju prihodnje podobe sveta. 

Les kot obnovljivi vir energije

Gozdovi so zelo pomemben svetovni vir obnovljive energije, saj predstavlja energija iz lesa približno 40 odstotkov svetovne oskrbe z obnovljivo energijo. Skoraj 50 odstotkov svetovne proizvodnje lesa, ki znaša okoli 1.86 milijarde kubičnih metrov lesa, se uporablja kot energija za kuhanje, ogrevanje in proizvodnjo električne energije. ''Za 2,4 milijarde ljudi lesna kuriva pomenijo kuhan obrok, toplo vodo in topel dom,'' so sporočili iz Zavoda za gozdove.

Četrtino letne posekane količine lesa porabimo v energetske namene

V Sloveniji se les kot energent uvršča med najpomembnejše obnovljive vire energije, s katerimi nadomeščamo fosilna goriva; poleg okroglega lesa za kurjavo, ki se večinoma porabi v gospodinjstvih, so pomembni še lesni ostanki, peleti, briketi ter druga lesna goriva, ki se porabljajo tudi v lesno-predelovalni industriji za pokrivanje lastnih potreb po toploti in električni energiji ter v sistemih daljinskega ogrevanja, so našteli na Statističnem uradu Slovenije (Surs).

Na Zavodu za gozdove so dodali, da ''v Sloveniji približno četrtino letne posekane količine lesa v gozdovih, ki je v letu 2016 skupno dosegla 6,1 milijona kubičnih metrov lesa, porabimo v energetske namene''. Les je ogljično nevtralen energijski vir (les pri rasti porabi toliko CO2, kolikor se ga nato pri kurjenju sprosti, ista količina se sprošča tudi pri trohnjenju), zato njegova energetska izraba ne prispeva k poslabšanju bilance toplogrednih plinov v ozračju in blaži posledice podnebnih sprememb. A na drugi strani ima lahko kurjenje lesa zaradi neustreznih kurilnih naprav negativne posledice za kakovost zraka.

Les pomemben energent za gospodinjstva

Na statističnem uradu so pojasnili, da se je proizvodnja lesa za kurjavo v zadnjem obdobju povečala (v 2015: 1,3 milijonov kubičnih metrov); zaradi zimskega žledoloma v letu 2014 pa je bilo v slovenskih gozdovih v tem letu posekanega precej več lesa kot je siceršnje povprečje, proizvodnja lesa za kurjavo pa je bila posledično obsežnejša. Uvoz lesa za kurjavo se je zmanjševal (v 2015: 152 tisoč kubičnih metrov), izvoz pa je presegal količino uvoza (v 2015: 380 tisoč kubičnih metrov) in med posameznimi leti nihal.

''Med energenti, porabljenimi v gospodinjstvih v 2015, je delež lesnih goriv (mednje uvrščamo polena, lesne ostanke, sekance, pelete in brikete) znašal skoraj 42 odstotkov. Tedaj so ta goriva predstavljala 57 odstotkov vseh energentov, porabljenih za ogrevanje prostorov.''

Količina v gospodinjstvih porabljene energije je sicer odvisna od sezonskih temperaturnih razmer, energetske učinkovitosti stanovanj, cen goriv itn. Od leta 2009 do leta 2015 so gospodinjstva v Sloveniji v čedalje večjem odstotku uporabljala lesna goriva za ogrevanje prostorov (v 2015: 88 odstotkov), sanitarne vode (v 2015: 11 odstotkov) in za kuhanje (v 2015: en odstotek).

Pri nas še vedno težavni podlubniki

Na Zavodu za gozdove so pojasnili, da slovensko gozdarstvo skupaj z lastniki gozdov nadaljuje sanacijo posledic naravnih ujm - sanacijo posledic žledoloma v letu 2014 in izredno močnega napada podlubnikov v letih 2015 in 2016. ''Zaradi napadenosti s podlubniki je bilo v letu 2016 posekanih 2,32 milijona kubičnih metrov smreke, kar je največ do sedaj. Z nastopom pomladnih temperatur se začenja nov razvojni krog podlubnikov in s tem nove poškodbe iglastih gozdov. Analiza gibanja števila odkritih lubadark v drugi polovici leta 2016 kaže na trend umirjanja napada podlubnikov, kljub vsemu pa lahko pričakujemo obsežne poškodbe iglastih gozdov tudi v letu 2017. Obseg novih škod je odvisen od odzivnosti lastnikov gozdov in hitrosti sanacije odkritih žarišč novega napada podlubnikov,'' so pojasnili.