Bodo 250-letne suše postale naša realnost?

Poplave, neurja, pozeba so hitro opazni pojavi, ki imajo lahko katastrofalne posledice. Te pa ima tudi suša, ki pa se v kraje priplazi počasneje, prav tako je morda za določen segment ljudi manj opazna. Večinoma s sušo povezujemo kmetijstvo, a pomanjkanje vode lahko v veliki meri vpliva na pridobivanje energije, promet, turizem in seveda tudi na vodooskrbo.

Upravljanje s sušami v povodju Donave

Pravočasne prilagoditve na sušo so cenejše in učinkovitejše od izplačevanja škod, je ob nacionalnem posvetu v sklopu projekta DriDanube iz preteklih izkušenj povzela Sabina Bokal iz Globalnega partnerstva za vode za centralno in vzhodno Evropo (GWP CEE).

Slovenska Agencija za okolje (Arso) je vodilna partnerica v projektu DriDanube, v katerem bodo v dveh letih oblikovali strategijo upravljanja ob sušah v povodju reke Donave.

Suša v Podonavju je namreč pogost pojav, ocenjevanje in upravljanje z njo pa je v tej regiji še vedno nezadostno. V drugo največje porečje v Evropi seveda sodi tudi Slovenija s kar 75 odstotki površine svojega ozemlja. S projektom želijo vzpostaviti pravočasno opozarjanje na sušo s skupno metodologijo za vse vpletene države, je naštela vodja projekta Andreja Sušnik z Arsa. Projekt bo prispeval k Strategiji EU za Podonavje in njenim prioritetnim področjem: okoljska tveganja, obnavljanje in ohranjanje kakovosti voda ter razvoj družbe znanja.

Poudarila je, da se pogostost suše v Podoanavju povečuje, projekcije z vplivi podnebnih sprememb pa kažejo, da se do leta 2050 Jugovzhodni Evropi ne piše nič dobrega, saj bodo suše še pogostejše in še intenzivnejše. Omenila je hudo, kar petletno sušo v Kaliforniji, sušo v Somaliji, zaradi katere je nastopila huda lakota, in pa letošnjo sušo v Furlaniji, zaradi katere se predvideva precej manjša pridelava zelenjave. Ocene kažejo kar 50 odstotno zmanjšanje pridelka zaradi suše do leta 2050 v svetovnem kmetijstvu.

V Sloveniji smo letos doživeli že dve suši, eno na začetku leta, ko smo govorili o zimski suši, ko kar nekaj časa ni bilo padavin, nato je sledila pomladanska marca letos, na katero pa smo zaradi hude aprilske pozebe kar nekoliko pozabili, je povedala Sušnikova.

Po besedah Gregorja Gregoriča z Arsa obstajajo trije scenariji tveganja. Prvi je regionalno omejena poletna kmetijska suša, kakršne smo doživeli med drugim v letih 2001, 2006 in 2007. Verjetnost tega pojava je od 5 do 25 let, a seveda se lahko pojavijo suše tudi dve ali tri leta zaporedoma.

Drugi scenarij je obsežna suša, ki prizadene celotno Slovenijo, kakršna je bila leta 2003 in 2013. Verjetnost pojava je enkrat na 25 do 100 let, verjetnost za še tretji najbolj katastrofalni scenarij poletne suše pa je enkrat na 250 let. Tega pri nas k sreči še nismo doživeli, a to še ne pomeni, da ga, morda celo v nekaj letih, ne bomo.

Pojasnil je, da je treba v modelih vse bolj upoštevati tudi podnebne spremembe. Na podlagi podatkov lahko ocenjujejo, da bi lahko scenarij katastrofe ob najbolj pesimističnem razvoju podnebja postal dokaj verjeten.