Suša v Sloveniji bo presegla prag za razglasitev naravne nesreče

Letošnja suša bo zagotovo presegla prag za razglasitev naravne nesreče, je med ogledom posledic suše na območju občin Semič in Črnomelj povedala državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša. Območja, kjer poškodovanost pridelkov presega 30 odstotkov, lahko računajo na finančno pomoč iz proračunske rezerve.

Za ta območja bo po oceni škode, ki bo predvidoma znana oktobra, torej po spravilu pridelkov, pripravljen program finančne pomoči. "Posledice suše se lahko sanirajo že po samem zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč, ni potreben interventni zakon, kot smo ga imeli za posledice pozebe. Ko bodo ocene narejene, se bo sprožil postopek priprave programa in pomoč za kmete, ki bo v naslednjem letu," je dejala Strniša.

V primeru, da bo kmetom zmanjkovalo krme in da bodo zaradi nakupa krme v likvidnostnih težavah, Strniša predvideva tudi možnost, da bi, podobno kot pri pozebi, sprožili postopke za brezobrestne kredite za obratna sredstva. "Če se bo izkazala ta potreba, bomo zaprosili Javni sklad RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja Ribnica, da pripravi program kreditov za najbolj prizadete po suši," je še dodala.

Strniša si je že ogledala vinograde in koruzna polja, povedala pa je, da je v Beli krajini hudo prizadeto tudi travinje, kar pomeni, da bo zelo primanjkovalo krme. O odstotku škode težko govori, so pa že sprožili vse postopke, da bodo regijske komisije škodo ocenile.

"Škoda za celo Slovenijo bo lahko še večja kot je bila leta 2003, ki je znana kot največja suša v zadnjih 20 letih. Takrat smo beležili ekstremno sušo in ekstremno škodo. To leto bi lahko bilo še slabše kot takrat," je poudarila Strniša.

Ob tem je pojasnila, da je suša močno prizadela tudi severovzhod države, Prekmurje, Podravje, Primorsko in Obalo. Od leta 2003 je to že šesta suša po vrsti. Strniša opozarja, da je prav pogostost suš velik problem, ki kaže na resnost podnebnih sprememb. "Naša prva naloga je namakanje, kjer je to možno. V programu razvoja podeželja imamo podporo za namakalne sisteme, tako velike kot individualne. Delež sofinanciranja bomo s prihodnjim letom dvignili, možno bo pridobiti do 70 odstotkov sofinanciranja," je izpostavila državna sekretarka.

Prvi razpis s takimi pogoji bo na voljo predvidoma naslednjo pomlad. Obenem bodo na ministrstvu dvignili odstotek sofinanciranja tudi za protitočne mreže, za oroševanje proti pozebi in rastlinjake.

Strniša je dejala, da so v preteklem programskem obdobju podprli 380 investicij namakanja na kmetijah v vrednosti 3,2 milijona evrov, devet milijonov so vložili v devet velikih namakalnih sistemov. Še vedno pa ne dosegajo želenih ciljev. "Na prvem razpisu za namakanje iz tega obdobja smo razpisali sedem milijonov evrov za velike namakalne sisteme, a smo dobili le dve pozitivni vlogi v višini 800.000 evrov. Še vedno je to investicija, za katero je treba pridobiti veliko soglasij. Napredek je, ni pa tako hiter kot bi si želeli," je dodala.

Postopek za postavitev namakalnega sistema je zahteven in dolgotrajen, povsod tudi ni na voljo vodnih virov.

Strniša si danes ogleduje škodo po suši na najbolj prizadetih območjih v občinah Semič, Črnomelj, Novo mesto in Šentjernej.

Poletne suše še vedno ni konec

Medtem so iz Agencije RS za okolje (Arso) sporočili, da poletne suše še ni konec. Ekstremne sušne razmere še naprej ostajajo na jugozahodu države, kjer so padavine v preteklih dveh tednih le kratkotrajno osvežile površinski sloj tal, velikost vodnega primanjkljaja pa je primerljiva z izjemno sušnim letom 2003 oz. je ta večji od primanjkljajev v bližnjih preteklih sušnih letih 2013 in 2015.

Tudi na jugovzhodu in severovzhodu države so posledice suše nepopravljive. Dokaj enakomerno porazdeljene padavine v preteklih dveh tednih pa obnavljajo zaloge vode v površinskem sloju tal in postopno lajšajo sušne razmere. To bodo lahko izkoristili strniščni posevki, travinje in tudi trajne kulture. Izjeme še naprej ostajajo območja, kot na primer Bela krajina, kjer je padlo manj padavin.

Četrti vročinski val je v kombinaciji s sušnim stresom in predvsem plitvimi tlemi zadal sušne posledice na koruznih posevkih tudi ponekod na Vipavskem.

Vodnatost rek po državi je mala in ustaljena, gladine podzemne vode večjega dela države so nizke, še opozarjajo na Arsu.