Smo pripravljeni na vse več in vse bolj intenzivne vročinske valove?

V zadnjih desetletjih je vse več vročinskih valov, ko so temperature nadpovprečno visoke in je že ogroženo zdravje ljudi.

Meteorologinja Tanja Cegnar je dejala, da vročinski valovi vplivajo tako na živo kot na neživo naravo (infrastruktura in podobno). A meteorologi imajo pri določanju, kaj sploh je vročinski val - pri katerih temperaturah se začne in po koliko dnevih že lahko govorimo o valu, nemalo težav, so opozorili na posvetu o vročinskih valovih, ki so ga pripravili na Agenciji za okolje.

Vsak val je drugačen od drugega in je zato edinstven, saj je pogojen s trajanjem, višino temperatur in podobno, je dodala. A ne glede na definicijo je ključno ukrepanje, opozarjanje in prilagajanje na vročinske valove, je poudarila Cegnarjeva in dodala, da se tako številni strokovnjaki na tem področju ukvarjajo tako z javnim zdravjem, umrljivostjo, pa tudi s storilnostjo ljudi v dlje časa trajajočih vročih obdobjih ter tudi s povečanjem kriminala in drugih odklonskih vedenj zaradi zmanjšane tolerantnosti in vzdržljivosti ljudi zaradi vročine.

Zaradi podnebnih sprememb postajajo vročinski valovi pogostejši, intenzivnejši, zato so lahko tudi posledice hujše, prav tako nam ne gre v prid, da se populacija stara in da vse več ljudi živi v mestih.

''Ljudje smo zgrajeni, da vzdržujemo enakomerno jedrno temperaturo. Vsako odstopanje pa nam lahko povzroča težave, ogrozi našo funkcionalnost in nenazadnje tudi naše življenje,'' je dejala meteorologinja in dodala, da je naš ključni mehanizem za uravnavanje temperature potenje, zato sta zelo pomembna tako temperatura kot vlažnost zraka.

Zelo pomembna je arhitektura

Cegnarjeva je opozorila, kako lahko že gradnja vpliva na dobrobit ljudi, ko govorimo o vročinskih valovih. Dejala je, da so stare mestne hiše z debelimi kamnitimi zidovi bolj prijazne v časih vročine kot nekatere novejše stavbe. Izredno pomembna sta tudi podnebje in ekonomski status, podnebje zato, ker vpliva na način gradnje stavb. ''Stolpnice z veliko stekla nikakor niso prilagojene na podnebne razmere,'' je dejala Cegnarjeva.

Velike razlike lahko nastanejo tudi v isti stavbi, razlike so lahko med posameznimi nadstropji, iz kakšnega materiala je zgrajena stavba, ali je na senčni ali sončni strani, kakšna je streha stavbe. Velike razlike so tudi med bogatimi in revnimi, saj si slednji ne morejo privoščiti klimatske naprave oziroma da bi delovala ves dan, medtem ko imajo bogati v svojih prostorih vedno enakomerno temperaturo.

Ob vročinskih valovih so pomembni tudi drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na zdravje ljudi, kot so onesnaženost zraka z ozonom, trdimi delci, požari v naravnem okolju …

Povečana umrljivost zaradi vročinskih valov

Na Nacionalnem inštitutu za nacionalno zdravje pa so ob preteklih vročinskih valovih ugotavljali povezavo med vročinskim valom in umrljivostjo. Ranljive skupine so predvsem vsi, ki trpijo za takšno ali drugačno boleznijo (od bolezni dihal, sladkorne, debelost do duševnih bolezni) in pa starejši, je povedala Simona Perčič.

Populacijo so razdelili v več skupin in statistično so dokazali, da je umrljivost v vročinskih valovih večja pri skupini starejših nad 75 let in pa pri skupini obolelih s srčno-žilnimi boleznimi. Pri drugih so prav tako ugotovili povečano umrljivost. Zdaj jih čaka raziskava povezave med obolevnostjo in hospitalizacijo zaradi vročinskih valov, kjer pričakujejo višje številke.

Tjaša Pogačar z Biotehniške fakultete je k temu dodala, da vročinski valovi vplivajo tudi na storilnost delavcev. Tako v okviru projekta Heat shield (Toplotni ščit) preučujejo vpliv vročinskega stresa v petih panogah, in sicer kmetijstvo, gradbeništvo, transport, turizem in industrija. V teh sektorjih dela od 40 do 50 odstotkov delovne populacije. najbolj so obremenjeni z vročinskim stresom ravno delavci, ki delajo zunaj (kmeti, turistični vodniki), pa tudi delavci v tovarnah, kjer lahko zaradi načina dela tudi v notranjosti vročina presega kritično mejo (denimo livarne in podobno).

V raziskavi je bilo tako zajeto slovensko podjetje za izdelavo avtomobilskih luči, kjer stroji močno grejejo prostore. ''Tam je problem skozi celo leto. Januarja, ko je bilo izredno mrzlo, so bile temperature notri okoli 26 stopinj. Zelo velik problem je to poleti, ko temperature narastejo do 35 stopinj Celzija,'' je ponazorila Pogačarjeva.

Za raziskavo so določili, kaj pravzaprav je vročinski val, tako so ga opredelili kot kombinacijo petih dni s temperaturo nad 29,5 stopinje Celzija. Ugotavljali so tudi, kako na vse vplivajo tropske noči, ko temperature ne padejo pod 20 stopinj Celzija.

Opozorila izdaja skupina ljudi

Ključno vlogo pri opozarjanju na vročinske valove pa ima Agencija za okolje. Meteorolog Janez Markošek je pojasnil, da opozorilo izdajo, ko je presežen prag za oranžno ali rdeče opozorilo, pri tem pa upoštevajo tako trajanje, soparnosti in podobno. Za Ljubljano opozorilo izdajo, ko je več kot 34 stopinj Celzija ali povprečno več kot 26 stopinj, pri čemer so v povprečje zajete tudi tropske noči. Dodal je, da odločitve za izdajo opozorila ne sprejema le ena oseba, ampak več prognostikov.