V kurilnem obdobju leta se moramo sprijazniti s tem, da dihamo nekoliko bolj onesnažen zrak. Najbolj problematični so sicer mikroskopski, a prav zaradi tega še bolj nevarni delci, opozarjajo strokovnjaki. Strokovnjaki onesnaženemu zraku pripisujejo kar devet milijonov prezgodnjih smrti letno po vsem svetu.
Zgrozimo se ob fotografijah hudo onesnaženega zraka v kitajskem Pekingu, čeprav je v letošnji zimi kakovost zraka tam vseeno nekoliko boljša kot lani, ali indijskem New Delhiju, pa tudi nekoliko bližje - med mesta z bolj onesnaženim zrakom v Evropi se uvršča Pariz, a žal, kot opozarjajo na Agenciji za okolje (Arso), tudi Slovenija nima najčistejšega zraka. Pred desetletji je bil pri nas največji problem žveplov dioksid, zdaj pa so največji izziv čezmerne ravni delcev PM10 in ozona, ki je sicer bolj prisoten v vročem delu leta. Slovenija se glede delcev po podatkih Arsa uvršča med države Evropske unije z bolj onesnaženim zrakom in je v vrhu po izpustih delcev na prebivalca in tudi na enoto površine.
Kot so na Arsu ocenili v poročilu o kakovosti zraka za leto 2016, so visoki specifični izpusti delcev predvsem posledica močno razširjenje uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah v gospodinjstvih - male kurilne naprave imajo v Sloveniji kar dvotretjinski delež v skupnih izpustih delcev. Na povišane ravni delcev v zraku vplivajo tudi neugodne vremenske razmere v slabo prevetrenih kotlinah in dolinah celinskega dela države, kjer so pogosti izraziti temperaturni obrati. Pa pojasnilih strokovnjakov pri Arsu v takšnih primerih lahko že manjša gostota izpustov povzroči čezmerno onesnaženost zraka. Slednja je pri nas predvsem posledica lokalnih izpustov.
Kaj so delci PM10 in PM2,5 in zakaj so tako nevarni?
Izraz PM izhaja iz angleške kratice za besedno zvezo particulate matter: PM2,5 so manjši, fini delci, ki imajo premer manjši od 2,5 mikrometra (μm), PM10 pa so delci, ki vključujejo tako omenjene fine delce, hkrati pa tudi grobe delce s premerom med 2,5 in 10 mikrometrov.
Delce lahko, kot pojasnjujejo na Arsu, razdelimo na primarne in sekundarne. Primarne delce sproščajo v ozračje viri izpustov neposredno, sekundarni pa nastajajo v ozračju z oksidacijo in pretvorbo primarnih plinastih izpustov. Najbolj pomembni plini, ki prispevajo k tvorbi delcev, so, kot naštevajo na Arsu, SO2, NOx, NH3 in hlapne organske spojine. Pri reakcijah med omenjenimi spojinami nastajajo spojine, ki vsebujejo sulfat, nitrat in amonij.
Delci so seveda lahko naravnega ali antropogenega izvora. Med naravne vire štejemo vnos morske soli, naravne resuspenzije tal, saharskega in cvetnega prahu (slednji je spomladi in poleti krivec za marsikatero alergijo). Antropogeni viri pa obsegajo izpuste, povezane z izgorevanjem goriv v termoenergetskih objektih in industriji, ogrevanjem stanovanjskih in drugih stavb in prometom. ''V naseljih predstavljajo pomemben vir delcev predvsem izpusti iz prometa in individualnih kurišč ter resuspenzija s cestišč. Značilnost teh virov so nizke višine izpustov, ki so navadno nižje od 20 m, zato ti viri občutno prispevajo k ravnem onesnaženosti zunanjega zraka pri tleh,'' so navedli na Arsu.
Analiza virov PM10, kot navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kaže, da je v Sloveniji glavni izvor onesnaženja z delci večinoma cestni promet, še posebej v urbanih središčih (Ljubljanska kotlina), v slabo prevetrenih kotlinah pa tudi izpusti iz kurilnih naprav ter industrijskih virov (Zasavka in Celjska kotlina). Daleč najpomembnejši vir delcev PM2,5 so mala kurišča, ki prispevajo kar 74 odstotkov k skupnim izpustom primarnih delcev manjših od 2,5 µm, sledi cestni promet z devetimi odstotki. Delce v cestnem prometu sproščajo predvsem dizelski motorji, nastajajo pa tudi pri obrabi cest, pnevmatik in zavor, so še navedli na Arsu.
Na NIJZ dodajajo, da so zdravju nevarne predvsem zmesi delcev, kot so: kovine oziroma elementi (železo, baker, svinec, kadmij, nikelj, arzen, živo srebro), saj ti poškodujejo dedni material oziroma povzročijo vnetje, in organska topila – poškodujejo dedni material, so rakotvorna, predvsem policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH).
ONESNAŽENOST ZRAKA IN PODNEBNE SPREMEMBE Onesnaženost zraka in podnebne spremembe sta različna, a povezana problema, poudarjajo na Arsu. Toplogredni plini, ki se v ozračju zadržujejo daljši čas, tudi več stoletij, so inertni in na zdravje ljudi nimajo neposrednega vpliva. Onesnaževala zraka pa se v atmosferi zadržujejo le nekaj dni ali tednov. ' 'Kljub temu določena onesnaževala zraka vplivajo na podnebje. Nekatera prispevajo k neto ohlajanju atmosfere, spet druga pa povzročajo njeno segrevanje. Poleg tega onesnaževala in toplogredne pline pogosto sproščajo iste aktivnosti, kot je na primer uporaba fosilnih goriv, zato obstajajo sinergije med zmanjševanjem onesnaženosti zraka in blaženjem podnebnih sprememb. Obstajajo tudi nasprotja, kot na primer uporaba lesa v energetske namene, ker je CO2 nevtralno gorivo, sprošča pa lahko visoke izpuste delcev, še posebej če se uporablja v zastarelih malih kurilnih napravah. Izzive izboljševanja kakovosti zraka in blaženja podnebnih sprememb je zato potrebno reševati povezano in s celovitim pristopom,'' poudarjajo na Arsu. |
Zakaj so delci PM tako škodljivi?
Prav PM delci, ki so le eni izmed onesnaževal zraka, imajo najbolj negativen vpliv na zdravje. Celo ravni pod sedanjimi zakonodajnimi mejnimi vrednostmi predstavljajo zdravstveno tveganje, so navedli na Arsu in dodali, da poročila Svetovne zdravstvene organizacije pravzaprav kažejo na to, da ne obstaja meja, pod kateri ni pričakovati vpliva na zdravje.
Delci, večji od 10 μm, se zadržijo v zgornjih dihalnih poteh (nos in obnosne votline), manjši delci pa dosežejo tudi spodnje dihalne poti, delci, manjši od 2,5 μm, pa prodrejo celo v pljučne mešičke. Od tam lahko vstopajo v krvni obtok, s krvjo v različna tkiva in organe po telesu, kjer lahko povzročijo vnetje. Ultra fini delci (0,1 μm) lahko v nosno žrelnem prostoru vstopijo prek vohalnega živca v možgane, so nevarnosti delcev opisali na NIJZ.
Nadalje na NIJZ pojasnjujejo, da v dihalih delci sprožijo oksidativni stres in vnetje, večjo odzivnost dihal, kašelj in oteženo dihanje. ''Povzročijo poslabšanje obstoječih akutnih in kroničnih bolezni dihal (npr. kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) ali astme). Pri dolgotrajni izpostavljenosti kronična vnetna reakcija povzroči trajne okvare pljučnega parenhima oziroma zmanjšanje pljučne funkcije. Izpostavljenost povečanim koncentracijam delcev dokazano povzroča pojav pljučnega raka, Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) uvršča delce z aerodinamskim premerom do 10 µm (PM10) v 1. skupino, to je med dokazano rakotvorne snovi za ljudi. Pri otrocih dolgotrajna izpostavljenost veča verjetnost za nastanek astme in ostalih alergijskih bolezni, vnetij ušes in grla, ter povzroča upad pljučnih funkcij,'' so zapisali v poročilu o vplivih delcev na zdravje ljudi.
Delci v zraku škodljivo delujejo na vse ljudi, še posebej pa so za njihove učinke ranljive naslednje skupine: |
Še večji učinek, kot navajajo v poročilu na NIJZ, imajo delci na bolezni srca in ožilja. ''Mediatorji vnetnega/oksidativnega stresa, ki se prične v pljučih, se razširijo v sistemski krvni obtok. Posledice v krvi so med drugim večja viskoznost, nastanek krvnih strdkov, zvišan krvni tlak, kar lahko vodi v nastanek možganske kapi. Zaradi stimulacije avtonomnega živčevja v pljučih se poveča delovanje simpatičnega živčevja. Delci povzročajo motnje srčnega ritma in povečajo tveganje za nastanek srčnega infarkta. Dolgotrajna izpostavljenost delcem povzroča in pospešuje tudi razvoj arterioskleroze.''
Najnovejše raziskave kažejo tudi, da lahko izpostavljenost delcem PM povežemo tudi z nastankom nekaterih bolezni živčevja (Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen) in presnovnih bolezni (sladkorna bolezen tipa 2).
Ekonomski vidik
Poleg negativnega vpliva na zdravje vpliva onesnaženost z delci tudi na podnebje in ekosisteme. Delci v ozračju zmanjšajo vidnost, povzročajo škodo na objektih, vplivajo na padavinski režim in spreminjajo odbojnost zemeljske površine za svetlobo, so navedli na Arsu v poročilu o kakovosti zraka za lansko leto. Poleg tega vpliva na gozdove in na kakovost in količino pridelkov v kmetijstvu.
Onesnaženost zraka ima tudi visok ekonomski davek, in sicer v naraščajočih stroških medicinske oskrbe in zmanjšanju produktivnosti zaradi bolezni. Skupni eksterni stroški, ki so posledica vplivov na zdravje, so v razponu od 330 do 940 milijard evrov, so zapisali na Arsu. Od tega neposredna gospodarska škoda vključuje 15 milijard evrov zaradi izgubljenih delovnih dni, zdravstvene stroške v višini štirih milijard evrov, izgubo pridelka v višini treh milijard in škodo na objektih, ki znaša eno milijardo evrov.
Kaj lahko naredimo za boljši zrak?
Za boljši zrak smo odgovorni vsi, država in tudi vsak posameznik, ki sam lahko pripomore k manjšemu onesnaženju z odgovornim ravnanjem, kot je uporaba javnega prometa, dobra izolacija stavb, vzdrževane in dobro delujoče peči z dobrim izgorevanjem ... Prav tako je kurjenje onesnaženega, lakiranega, barvanega odpadnega lesa, smeti, tekstila ali plastike zelo škodljivo. S tem namreč povzročamo sproščanje strupenih snovi skozi dimnik, ki jih neposredno vdihavamo vsi, mi sami in naši otroci, opozarjajo na NIJZ.
Druga glavna onesnaževala v zraku, ki negativno vplivajo na zdravje (Vir: Arso - poročilo o kakovosti zraka 2016, NIJZ in Air Quality in Europe) |
OZON (O3) Stratosferski ozon je za nas nujen, saj ta plast atmosfere absorbira večino škodljivih ultravijoličnih žarkov v sončni svetlobi. Problematičen je troposferski ozon, ki se zadrži v plasti od tal do nekaj kilometrov nad površjem. Troposferski ozon nastaja s kemijskimi reakcijami iz dušikovih oksidov in lahko hlapnih ogljikovodikov ob prisotnosti sončne svetlobe (fotokemična reakcija). Vir dušikovih oksidov je predvsem promet, lahkohlapne ogljikovodike pa v ozračje prispevajo gospodinjstva, industrija, promet, bencinske črpalke, kemične čistilnice in v znatni meri tudi naravni viri. Do onesnaženja z ozonom večinoma pride poleti. Izpostavljenost ozonu lahko vpliva na pogostnost obolevanja za astmo, poslabša resnost bolezni in razvoj pljučnih funkcij. Vpliva lahko tudi na prezgodnjo umrljivost. Zadnje raziskave kažejo, da je vpliv ozona na umrljivost večji, kot je to veljalo do sedaj. |
DUŠIKOVI OKSIDI (NOx) Pripomorejo k nastanku kislega dežja, ki škoduje vegetaciji in prsti. Dvigujejo koncentracijo nitratov v prsti in tekočih vodah (evtrofikacija). Sodelujejo tudi pri nastanku ozona. Številne raziskave objavljene v zadnjem desetletju navajajo povezave med izpostavljenostjo dušikovim oksidom in smrtnostjo zaradi vseh vzrokov ter smrtnostjo zaradi srčno-žilnih bolezni in bolezni dihal ter obolevnostjo dihal. |
POLICIKLIČNI AROMATSKI OGLJIKOVODIKI (PAH) Gre za kemikalije, ki nastajajo med nepopolnim zgorevanjem premoga, naftnih derivatov, plina, odpadkov ali drugih organskih spojin. Lahko jih najdemo vsepovsod v okolju, to je v zraku, v zemlji in v vodah. Obstaja jih več kot sto, učinek na zdravje pa je različen, PAH s posebnim poudarkom na benzo-a-pirenu (BaP) veljajo za kancerogene. Svetovna zdravstvena organizacija navaja nove dokaze o povezavah med izpostavljenostjo PAH in povečano obolevnostjo in umrljivostjo zaradi bolezni srca in obtočil. |
ŽVEPLOVI OKSIDI (SOx) Že zmerne koncentracije izpostavljenosti žveplovemu dioksidu lahko pri astmatikih oslabijo delovanje pljuč. Tiščanje v prsih in hud kašelj lahko tako oslabijo pljuča, da bolnik potrebuje nujno medicinsko pomoč. Onesnaženje z SO2 je najnevarnejše, ko so hkrati v zraku povišane tudi koncentracije prašnih delcev in drugih onesnaževal. Izpostavljenost žveplovim oksidom lahko povzroča tudi glavobol, splošno slabo počutje in razdražljivost. |
OGLJIKOV OKSID (CO) Nastaja pri nepopolnem izgorevanju. Izpostavljenost ogljikovemu oksidu lahko vodi v bolezni srca in obtočil ter poškodbe živčnega sistema. Povzroči lahko tudi glavobol, omotico in utrujenost. Visoke koncentracije monoksida so lahko usodne. |
ARZEN (As) Anorganski arzen je za rakotvoren. Pri izpostavljenosti z vdihovanjem lahko povzroča pljučnega raka. |
KADMIJ (Cd) Kadmij in njegove spojine so rakotvorne. Vnos kadmija z vdihavanjem predstavlja pri nekadilcih le minimalni del celotne izpostavljenosti, njegova prisotnost v zraku pa je lahko pomembna zaradi posedanja na tla, vstopa v prehransko verigo in s tem zaužitja s hrano. |
SVINEC (Pb) Svinec lahko prizadene skoraj vse organe in sisteme, še posebej pa to velja za živćni sistem in obtočila. Posebej so ranljivi pri otrocih, pri katerih vpliva na razvoj možganov, pri odraslih pa izpostavljenost svincu lahko povzroči povišan krvni tlak. |
ŽIVO SREBRO (Hg) Izpostavljenost živemu srebru lahko negativno vpliva na jetra, ledvice, prebavila in dihala. Škodljivo lahko vpliva tudi na centralni živčni sistem. |
NIKELJ (Ni) Nikelj in številne nikljeve spojine so kancerogene, ima pa tudi druge učinke na zdravje. Vpliva lahko na delovanje žlez. |
BENZEN (C6H6) Benzen je rakotvorna snov, ki lahko povzroči levkemijo. Lahko škoduje plodu, vpliva na kri (povzroča slabokrvnost in pretirano krvavenje) in slabi imunski sistem (zmanjšuje odpornost pred infekcijami). |
KOMENTARJI (58)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.