Vplivi potrošniškega življenjskega sloga so občutni povsod po svetu. Eden od pokazateljev teh vplivov so ravno podnebne spremembe – prekomerni izpusti, ki nastajajo v razvitem svetu, prek spreminjanja podnebja močno prizadenejo najbolj ranljive države. Zato trajnostno naravnana potrošnja postaja vse pomembnejša vrednota.
Z leti postanemo bolj trajnostno naravnani
Kako odgovorni potrošniki smo bili Slovenci v letu 2016, sta v svoji raziskavi ugotavljali dr. Mateja Kos Koklič z Ekonomske fakultete in dr. Urša Golob s Fakultete za družbene vede.
Tipičen slovenski potrošnik se deklarira kot trajnostno naravnan, njegovo vedenje pa se od tega razlikuje, sta ugotovili dr. Kos Kokličeva in dr. Golobova. "A smo optimistični," sta dodali, saj se trend tudi v Sloveniji nagiba k vse večji trajnostni naravnanosti. Slovenci pri nakupovanju postajamo vse bolj odgovorni, je pokazala raziskava.
Zanimivo je, da se je pokazala precejšnja razlika med mlajšo in starejšo generacijo, ki se je izkazala za bolj ozaveščeno. Raziskave so pokazale, da so mladi trajnostno manj naravnani, a razloga za skrb, kot pravita sogovornici, ni. Tudi mlajše generacije namreč vse bolj segajo po okoljskih izdelkih, so bolj ozaveščeni, hkrati pa tudi bolj egocentrični. To pomeni, da se za nakup nekega izdelka odloči, če vidi, da je slednje zanj pomembno – če kupim ekoizdelek, bom s tem naredil nekaj za svoje zdravje.
Največ je "odgovornežev", najmanj "nezainteresiranih"
Mateja Kos Koklič in Urša Golob sta anketirance, ki so sodelovali v njuni raziskavi, uvrstili v štiri skupine. Največjo predstavljajo tako imenovani "odgovorneži". Za njih je značilno, da nadpovprečno izkazujejo trajnostno ozaveščenost. V skupini prevladujejo ženske, stare nad 35 let, praviloma višje izobražene, ki so glavne nakupovalke v družini. Najmanj je "nezainteresiranih", ki vrednote in trajnostno ozaveščenost izkazujejo podpovprečno. "To skupino pretežno predstavljajo respondenti moškega spola, od katerih je približno polovica glavnih nakupovalcev v gospodinjstvu, po izobrazbeni sestavi pa imajo srednjo poklicno ali univerzitetno izobrazbo. Prevladujejo mlajši od 35 let, s povprečnim osebnim dohodkom," razlaga Golobova.
"Deklarativci" izkazujejo nadpovprečno trajnostno naravnanost, vendar pa priznavajo, da pri samem nakupovanju niso tako odgovorni. "Ekonomsko usmerjeni" izkazujejo podpovprečno zanimanje za okolje, razen pri ekonomski trajnostni naravnanosti. Tu so še "okoljski in družbeni ozaveščenci", ki so razmeroma visoko ozaveščeni, razen pri ekonomski trajnostni naravnanosti.
Najboljšo okoljsko politiko imajo Skandinavci
Kako odgovorni potrošniki pa smo Slovenci v primerjavi z drugimi prebivalci Evropske unije? Renata Slabe Erker z Inštituta za ekonomska raziskovanja je pojasnila, da so izbrali štiri indekse in jih primerjali z 28 evropskimi državami ter ZDA, Singapurjem in Novo Zelandijo, ki je najbolj primerljiva s Slovenijo. Najvišje na lestvici so skandinavske države. Pri okoljski politiki smo v Sloveniji nad povprečjem, medtem ko imajo najnižji ekološki odtis Bolgarija, Romunija in Hrvaška.
Na okrogli mizi, na kateri so predstavili rezultate raziskav, pa je Mojca Suvorov s statističnega urada poudarila, da mnogi niso naklonjeni tem indeksom, ker se lahko znotraj njih kaj spremeni in se odrazi drugje. Nizozemska, denimo, se je po Eurostatovi statistiki pojavila med tako imenovanimi "zelenimi državami". "Glede na kazalce ekološkega kmetijstva in bilance dušika pa je na samem repu evropskih držav," je dejala Suvorova. Gaja Brecelj z Umanotere pa je dejala, da trajnostna potrošnja ne pomeni le nakupovanje okolju prijaznih izdelkov. Najboljše navodilo za odgovorno potrošnjo je: Kupujte manj!
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.