V Nemčiji se v okviru boja proti onesnaženosti zraka poigravajo z zamislijo o brezplačnem javnem prometu. Gre za enega od predlogov, ki so jih pristojni nemški ministri poslali Evropski komisiji. Ta Nemčiji in še osmim članicam EU zaradi onesnaženosti zraka v mestih grozi s postopki pred evropskim sodiščem.
Idejo o brezplačni vožnji z avtobusi in vlaki kot načinu za zmanjšanje voženj z osebnimi avtomobili v nemških mestih so v pismu evropskemu komisarju za okolje Karmenuju Velli omenili okoljska ministrica Barbara Hendricks, prometni minister Christian Schmidt in vodja urada nemške kanclerke Peter Altmaier.
Ukrepe za čistejši zrak naj bi preskusili v petih vzorčnih mestih
Predlog o brezplačnem javnem prometu sicer ni edini, ki ga ministri omenjajo v pismu. Med drugim izpostavljajo večmilijardni program za čistejši zrak v mestih, ki se že izvaja, novo regulativo za znižanje izpustov iz avtobusov in taksijev, spodbude mestom za sprejem novih prometnih odlokov za omejevanje prometa z osebnimi vozili, uvedbo posebnih območij z nizkimi izpusti ter dodatne davčne olajšave za nakup okolju prijaznejših vozil in tehnične prilagoditve obstoječih motorjev.
Te ukrepe za čistejši zrak naj bi preskusili v petih vzorčnih mestih - Bonnu, Essnu, Herrenbergu, Reutkingenu in Mannheimu.
Zamisel o brezplačnem javnem prometu sicer nekateri pozdravljajo, je pa naletela tudi na skepso, tako v Zvezi nemških transportnih podjetij kot v Združenju nemških mestnih občin. Glavni pomislek je glede financiranja. Ob brezplačnem javnem prometu je namreč pričakovati veliko povečanje števila potnikov, tako da bi bilo treba za kakovostno in udobno storitev kupiti nove avtobuse in vlake ter nasploh v sektor vložiti milijarde evrov. Do zdaj se je javni promet polovično financiral s prihodki od vozovnic, zdaj pa bi morala to nadomestiti davkoplačevalska sredstva.
Vprašanje financiranja ostaja sicer odprto, ena od možnosti pa je ta, da bi zvezni proračun s spodbudami pomagal lokalnim skupnostim pri tem prehodu.
Med glavnimi krivci za onesnažen zrak vozila na dizelski pogon
V vsakem primeru pa so nemški ministri v pismu zapisali, da uživa v državi, ki sicer velja za avtomobilski raj, boj proti onesnaženosti zraka v mestih s škodljivimi snovmi (npr. trdnimi delci in dušikovimi oksidi) najvišjo politično prioriteto. Slaba kakovost zraka pomeni namreč veliko grožnjo javnemu zdravju, med glavnimi krivci zanj pa so vozila na dizelski pogon.
Politično gre tudi za kočljivo vprašanje, saj so vplivni nemški avtomobilski proizvajalci, ki predstavljajo zelo pomemben del gospodarstva, že tako na udaru zaradi afer z manipuliranjem s podatki o izpustih dizelskih motorjev.
Nemčija je bila sicer skupaj s Francijo, Španijo, Veliko Britanijo, Italijo, Madžarsko, Češko, Slovaško in Romunijo konec januarja v Bruslju na zagovoru zaradi kršenja evropske zakonodaje o kakovosti zraka. Kršiteljice so dobile podaljšek nekaj dni za pripravo predlogov ukrepov, sicer bo komisija sprožila postopke na Sodišču EU. Te je že sprožila za Bolgarijo in Poljsko.
Slovenije, kjer so sicer predvsem trdni delci v nekaterih mestih precejšnja težava, za zdaj ni med kršiteljicami.
Preberite še: Smrtonosni mikroskopski delci v zraku: zakaj so delci PM tako škodljivi?
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.