Onesnažen zrak: tihi ubijalec, ki letno ubije tri milijone ljudi

V prostorih Agencije RS za okolje (Arso) je danes potekala že 8. Eko konferenca, tokrat pod naslovom 'Med predpisi in zrakom, ki ga dihamo'. Namen konference je bil opozoriti na dobre prakse varovanja okolja in vse močnejšo soodvisnost ekologije in ekonomije. Glede na vse okoljske dejavnike zrak najbolj vpliva na naše počutje, zato je ključno, da ga zaščitimo in preprečimo njegovo onesnaženje, so poudarili v uvodu v konferenco.

Šoltes: Zrak tihi ubijalec

Osrednji govorec je bil evropski poslanec Igor Šoltes (Evropski Zeleni), ki je v uvodu poudaril, da je zrak tihi ubijalec. Pri tem je imel seveda v mislih onesnažen zrak in premalo aktivno politiko, s katero ne poskrbimo za dovolj ukrepov, s katerimi bi preprečili onesnaženje zraka brez katerega živa bitja ne moremo živeti.

Evropski poslanec Šoltes je opozoril, da se tudi globalno spreminjajo zadeve. Svetovne analize so namreč pokazale, da je Kitajska postala največji investitor na svetu v obnovljive vire energije, saj se zave problematike onesnaženja okolja. Po nekaterih ocenah naj bi lani za izboljšanje kakovosti zraka namenila slabih 27 milijard dolarjev (slabih 25 milijard evrov), kar naj bi bilo dvakrat toliko kot je za iste ukrepe namenila ZDA. Pri tem je Šoltes opozoril, da zna biti ta znesek letos precej manjši, saj je novi ameriški predsednik Trump jasno pokazal, v katero smer bo šla njegova okoljska politika. Po besedah Šoltesa in seveda izsledkov svetovnih analiz imajo trenutno najslabšo kakovost zraka v Indiji, kar je zelo zaskrbljujoče.

Stanje se izboljšuje, problematična ostajata ozon in delci

Zadnja leta se stanje kakovosti zraka ne poslabšuje, pač pa se izboljšuje, so se strinjali govorci. K temu poleg rednih, ustreznih in kakovostnih meritev ter analize teh podatkov vplivajo tudi različni ukrepi, ki jih sprejemamo na lokalni, nacionalni ravni, na nivoju Evropske unije ter tudi širše, saj zrak ne pozna meja in posledice onesnaženja zraka na nekem območju se poznajo tudi v drugih državah. Kljub temu, da se stanje izboljšuje, pa problem ostajajo povišane koncentracije ozona ter presežene vrednosti delcev PM. Kot je v svoji predstavitvi dejala Tanja Koleša z Arsa, Slovenija v zadnjih letih le za ozon in delce ne dosega skladnosti s predpisanimi vrednostmi, medtem ko so koncentracije ostalih onesnaževal nižje od mejnih oziroma ciljnih vrednosti.

Kar 92 odstotkov vsega prebivalstva diha onesnažen zrak

Po nekaterih ocenah naj bi kar 92 odstotkov vsega svetovnega prebivalstva dihalo onesnažen zrak, samo zaradi onesnaženega zraka pa naj bi letno po nekaterih ocenah umrlo tri milijone ljudi, po nekaterih pa celo dvakrat toliko. Poslanec Šoltes sicer zatrjuje, da si Evropski Zeleni prizadevajo za aktivno evropsko politiko, vendar njihove pobude ne naletijo na plodna tla. Potrebujemo ambicioznejše, konkretnejše ukrepe, je poudaril Šoltes in dodal, da je Evropska komisija obljubila bolj drzne ukrepe, a jih je omilila. To je evropski poslanec pospremil z naslednjimi besedami: "Junckerjeve obljube so se stopile kot ledeniki zaradi globalnega segrevanja." Šoltes je še opozoril, da žal še vedno vse prepogosto bijemo bitka med industrijo in velikimi onesnaževalci ter tistimi, ki bi naše naravne dobrine radi zaščitili.

Evropski poslanec še ugotavlja, da je Evropa trenutno v fazi, ko ji je dobro, a je v resnici zelo ranljiva. Kot da je v neke vrste balončku, speča Trnuljčica, ki je ene sanje že do sanjala, novih sanj pa še nima. In tu bo, po njegovem mnenju, potrebno sprejeti veliko konkretnih potez in pametnih ukrepov, da ne bomo vedno znova presenečeni, ko se bo nekaj zgodilo.

Onesnažen zrak ogroža celotno telo

Ena od govornic na konferenci je bila Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je izpostavila velik vpliv onesnaženega zraka na naše zdravje. Kot je dejala, so bili v zadnjih desetletjih dodobra raziskani in objavljeni različni patobiološki učinki onesnaževal zunanjega zraka na dihala ter srčno-žilni sistem, so pa nedavno dokazali tudi povezanost med onesnaženostjo zraka in boleznimi centralnega živčnega sistema. V bistvu je zaradi vdihavanja onesnaženega zraka ogroženo celotno naše telo, poudarja Perčičeva, pri čemer ima onesnažen zrak posledice tako za otroke kot odrasle. Vse več je tudi epidemoloških dokazov, da dolgotrajna izpostavljenost onesnaževalom v zraku vpliva na inzulinsko odpornost in sladkorno bolezen tipa 2, še pojasnjuje Perčičeva. Za slednji (bolezni centralno živčnega sistema ter sladkorno bolezen) pri nas tako hudega onesnaženja nimamo, pravi Perčičeva, a dodaja, da za vse ostalo razlogi za skrb so. "Vse se začne v pljučih, ko vdihavamo onesnaževala," še pravi.

Večino časa preživimo v zaprtih prostorih, a pozabljamo na kakovost notranjega zraka

Miha Tomšič z Gradbenega inštituta ZRKM pa je na konferenci opozoril, da se vse premalo zavemo, da je poleg zunanjega zraka pomemben tudi zrak v bivalnih in delovnih okoljih, saj človek kar 85 odstotkov svojega časa preživi v zaprtih prostorih. Za naše zdravje in počutje je še pomembnejša kakovost notranjega zraka, opozarja Tomšič in dodaja, da mnoge raziskave kažejo na povezavo med kakovostjo notranjega zraka in sindromom bolne stavbe. "Določene lastnosti notranjega zraka lahko vplivajo na nastanek gradbenofizikalnih oziroma biogenih poškodb na notranjem stavbnem tkivu, ki potencialno ogrožajo tudi zdravje uporabnikov stavbe," pravi Tomšič, ki je predstavil tudi ukrepe, kako poskrbeti za boljšo kakovost notranjega zraka.

Ob zaključku konference je Jože Jurša z Direktorata za okolje predstavil načrte za kakovost zraka, ki so jih sprejeli pred tremi leti, a potrebujejo nadgradnjo z novimi ukrepi. In sicer je predstavil tri stebre ukrepov: problematika ogrevanja stavb in malih kurilnih naprav, problematika prehoda k trajnostni mobilnosti ter sklop drugih ukrepov, med katerimi so tudi tehnološke inovacije za kakovost zraka. Jurša je opozoril na nujnost spodbud države za zamenjavo zastarelih avtobusov mestnega potniškega prometa in spodbude za zamenjavo zastarelih komunalnih vozil. Prav tako kot enega od učinkovitih ukrepov izpostavlja vpeljavo učinkovitega sistema izposoje koles na vseh območjih, kjer imajo onesnažen zrak, ter spodbujanje ukrepov za preboj elektromobilnosti. Država mora, tako Jurša, zagotoviti tudi spodbude za nakup toplotnih postaj za priključevanje novih uporabnikov na daljinsko ogrevanje, večje spodbude države za zamenjavo zastarelih malih kurilnih naprav s sodobnejšimi in okolju prijaznejšimi rešitvami ter celoviteje pristopiti k obvladovanju lesne biomase za ogrevanje.

Boštjan Paradiž z Arsa pa je predstavil cel nabor ukrepov, s katerimi lahko vsak od nas posameznikov prispeva k čistejšemu zraku. Namreč, čisto vsak od nas ima to moč, da nekaj spremeni, na strani države in stroke pa je, da ljudi informira, izobrazi, spodbudi in seveda omogoči, da ravnajo ekološko. "Stroka mora tej problematiki nameniti večjo težo," je v uvodu poudaril Paradiž in izpostavil, da se v Sloveniji kar polovica končne energije za ogrevanje dobi iz lesne biomase, kar je kar 10-krat več kot na primer v Nemčiji. Zato pa za kakovost zraka predstavljajo tako velik problem zastarele kurilne naprave. "V Sloveniji imajo male kurilne naprave za ogrevanje gospodinjstev dvotretjinski delež v skupnih izpustih delcev, cestni promet pa prispeva desetino," opozarja Paradiž in dodaja, da je za korenito zmanjšanje izpustov delcev zaradi ogrevanja potrebno predvsem zmanjšati toplotne izgube stavb in zamenjati zastarele kurilne naprave na les. Je pa Paradiž spodbudil vse državljanke in državljane tudi k razmisleku o izbiri prometnega sredstva ter izpostavil okolju prijazne tehnike vožnje, ki ne prinesejo le okoljskih prednosti, pač pa se učinek pozna tudi v denarnici.