Svet mora narediti več za zaščito Antarktike in življenja na njej, ob svetovnem dnevu pingvinov opozarjajo znanstveniki.
Simpatično-nerodna žival je ikonična vrsta krhkega ekosistema in njihova usoda je odvisna od upravljanja s tem ekosistemom, med drugim pa tudi od razumevanja podnebnih sprememb in človekovega vpliva na le-te, opozarjajo strokovnjaki.
Študija iz leta 2015 kaže, da upada število pripadnikov vseh 18 različnih vrst pingvinov, ki živijo od galapaških otokov do Antarktike, organizacija, ki stoji za rdečim seznamom pa ugotavlja, da število pripadnikov raste le pri dveh vrstah - kraljevskem pingvinu in pingvinu adelie. Na rdečem seznamu je kar deset od 18 vrst označenih kot ali ogrožene ali kot ranljive vrste.
Predvsem vrste na južnem polu so ranljive na klimatske spremembe, saj se zaradi taljenja morskega ledu krči njihov življenjski prostor ali vpliva na lov oziroma plen. Na zmanjšan plen seveda vpliva tudi prekomerno ribarjenje, a tudi onesnaževanje in tudi klimatske spremembe.
Znanstvenica Cassandra Brooks z univerze Stanford opozarja, da opažajo nenavadne trende, ko na isti celini vrste uspevajo - dobro gre pingvinom Adelie v morju Ross na jugu celine - in izginjajo - na območju Antarktiškega polotoka na severu celine.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.