Kakšna bo prihodnost? Potreba po mesu se bo do leta 2050 povečala za 70 odstotkov, potreba po vodi za 50 odstotkov

Vsi v Evropi živimo nad limitom ekosistemov in druge države nam sledijo, zato moramo obrniti trend in preiti v dolgoročno tradicijo trajnostne usmeritve, je danes v Ljubljani izpostavila vodna strokovnjakinja Lidija Globevnik. Globalni megatrendi nakazujejo tekmo za naravne vire, še več ljudi v mestih, rast globalnega BDP za 300 odstotkov do 2050.

Globevnikova, ki je članica Evropskega centra za vode pri Evropski agenciji za okolje, je ob predstavitvi enajstih globalnih megatrendov na dogodku Globalni megatrendi, okolje v Sloveniji in trajnostni razvoj, ki sta ga ob Evropskem tednu trajnostnega razvoja ter dnevu okolja organizirala okoljsko ministrstvo in Agencija RS za okolje danes poudarila, da zaradi življenja nad limitom ekosistemov v Evropi nismo dosegli okoljskega cilja sedmega akcijskega programa in da ga tudi ne bomo, če bomo delali na enak način.

Evropa je izbrala 11 globalnih megatrendov kot bistvenih za okolje, dodali bodo še robotizacijo in vrednostni sistem, ki vpliva na potrošne vzorce.

Prvi globalni megatrend je zagotovo večanje svetovnega prebivalstva, saj pričakujejo, da se bo do leta 2050 povečalo za 43 odstotkov. Populacija pa se bo povečevala različno po celinah, največji porast se bo po predvidevanjih zgodil na afriški celini. Večina se bo naseljevala v urbana območja, v megamesta in v barakarska naselja, kar bo vodilo v večja zdravstvene težave in posledično v migracije. "Evropa lahko pričakuje večje pritiske in migracijske konflikte," je dodala Globevnikova.

Prebivalstvo se bo še bolj staralo, v azijskem in afriškem svetu se veča število mladih, ki so vedno bolj izobraženi in bodo spreminjali vzorce potrošnje. Trenutno je število ljudi v mestih in na podeželju približno podobno, leta 2050 pa bo skoraj 70 odstotkov ljudi živelo v mestih.

Sledile bodo pospešene tehnološke spremembe. Trenutno je delež okoljskih patentov največji v Evropi in največji porast tehnoloških patentov je prav pri okoljskih tehnologijah. Globevnikova si želi, da Evropa ostane v vrhu tega patentiranja.

Globalni megatrendi nakazujejo porast globalnega BDP do leta 2050 za 300 odstotkov, a ne povsod enako, na razvitih območjih bo rast manjša. V proizvodnji postajajo vse pomembnejši Kitajska, Indija, kar pomeni, da postaja svet multipolaren, večsrediščen. "Pričakuje se, da se bo srednji razred Kitajske in Indije zelo povečal, bo zelo izobražen, in bo vplival na sisteme ekonomske rasti. Evropa mora tu paziti, saj je obstaja tveganje v smislu trajnostnega razvoja. Poraba virov se lahko zelo spremeni, to pomeni tudi izziv kako zmanjšati uporabo virov," je dodala Globevnikova.

Povečala se bo tekma za naravne vire. Večina surovin je locirana izven Evrope, predvsem na Kitajskem in v Braziliji. Vse večja bo tudi tekma za zemljišča. V Evropi smo ji že priča v Bolgariji in Romuniji, kjer bogati lastniki in podjetja že kupujejo zemljo in si ustvarjajo zaloge za naprej. To vpliva na biodiverziteto, na življenjski standard ljudi, ki tam živijo.

Podnebne spremembe bodo povzročale več poplav, suš in drugih ekstremnih pojavov, nadaljevalo se bo vse večje okoljsko onesnaževanje. Predvsem so ogrožena kakovost zraka in problemi vode in tal. Pričakuje se porast zakisljevanja, spremembe v krogotoku dušika, potreba po dušiku pa se bo povečala za še enkrat. do leta 2100.

Pristop k upravljanjem z okoljem bo vedno bolj raznovrsten, potreba po mesu se bo do leta 2050 povečala za 70 odstotkov, vodi za okoli 50 odstotkov, hkrati pa zmanjšala ponudba, potreba v energiji se bo povečala že v 20 letih, potreba po surovinah do leta 2030 pa se bo povečala za vsaj še enkrat.

"Globalni megatrendi bodo imeli močan vpliv na osnovo kot je hrana, voda, energija, materiali in ekosistemi. Na to se bo morala Evropa prilagoditi," je poudarila Globevnikova, ki je sicer predstavila prezentacijo Anite Pirc Velkavrh z Evropske okoljske organizacije, ki se zaradi zdravja dogodka ni mogla udeležiti.

Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič je spomnil, da naslavljanje megatrendov pomeni iskanje ustreznih rešitev, kar predstavlja tudi priložnost za zaposlovanje, za nova kakovostna delovna mesta. "V državah EU so že primeri dobrih praks, da so ti izzivi tudi priložnost," je dodal.

Gospodarska uspešnost in blaginja temeljita na kakovostnem okolju, pa je izpostavila generalna direktorica direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Tanja Bolte. "Globalni megatrendi so pomembni za načrtovanje ukrepov varstva okolja tudi v Sloveniji, zato bomo s posebnim projektom ocenili tudi vpliv megatrendov na Slovenijo. Nacionalni program varstva okolja bomo prilagodili ugotovitvam tega projekta," je dejala.

Opozorila je, da je svet padel z nekega ravnotežja in da nas globalni izzivi puščajo zmedene. "Potrebujemo drugačne kognitivne sheme za razumevanje kompleksnosti soodvisnosti na planetu," je dejala in poudarila, da bodo globalni megatrendi kot dolgoročni vzorci sprememb z velikimi učinki vplivali na prihodnost, da so torej gradniki prihodnjih politik.