Svetovni dan Zemlje nas opominja, da si moramo vsi vsak dan prizadevati za zdravo okolje

Naš planet je lep, a njegovo gostoljubnost izkoriščamo, ga izčrpavamo in uničujmo. Tako nas svetovni dan Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, opominja, da si moramo vsi vsak dan prizadevati za trajnostno naravnan razvoj, za zdravo okolje, za okoljsko in podnebno ravnanje, bolj prijazno planetu.

Glavna tema letošnjega dneva Zemlje je okoljska in podnebna pismenost. Ta ni namenjena samo ustvarjanju zelenih volivcev in pospeševanju okoljskih in podnebnih zakonodaj ter politik, temveč tudi pospeševanju do okolja prijazne tehnologije in ustvarjanju zelenih delovnih mest, so sporočili s Statističnega urada RS (Surs).

Na spletni strani svetovnega dne Zemlje so zapisali, da je izobrazba temelj za napredek. "Zgraditi moramo globalno državljanstvo, poučeno o konceptih podnebnih sprememb in z zavestjo, kako velika grožnja so našemu planetu. Oborožiti se moramo z znanjem, da bomo lahko zaščitili naše okolje,'' so zapisali. Do svetovnega dne leta 2020 želijo zagotoviti, da bo vsak dijak, ki konča srednjo šolo, okoljsko in podnebno pismen, hkrati pa tudi pripravljen ukrepati in postati glas za spremembe.

Velika grožnja so podnebne spremembe

Od dnevu Zemlje znova spominjajo, da se podnebje v zadnjih desetih letih spreminja hitreje, kot smo pričakovali. Največji sovražnik podnebja so izpusti toplogrednih plinov, zaradi katerih se temperatura na Zemlji dviga. V Sloveniji smo v letu 2015 dosegli, da so bili izpusti za 8,2 odstotka nižji kot leta 2013, so navedli na Sursu.

Po zadnjih podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje so emisije toplogrednih plinov v Sloveniji v letu 2015 znašale 16.831 Gg ekvivalenta CO2 in so bile glede na leto 2014 višje za 1,3 odstotka (16.610 Gg ekvivalenta CO2), glede na leto 2013 pa nižje za 8,2 odstotka (18.341 Gg ekvivalenta CO2). 

Največ teh emisij je, tako Surs, izviralo iz področja energetika, ki zajema porabo goriv pri proizvodnji energije, v predelovalni industriji in gradbeništvu, prometu in drugih sektorjih; v letu 2015 je to pomenilo 13.395 Gg ekvivalenta CO2 ali 79,6 odstotka vseh toplogrednih plinov. Preostali izpusti so izvirali iz kmetijstva (1.744 Gg ekvivalenta CO2 ali 10,4 odstotka), industrijskih procesov (1.172 Gg ekvivalenta CO2 ali 7,0 odstotka) in odpadkov (521 Gg ekvivalenta CO2 ali 3,1 odstotka).

Med toplogrednimi plini prevladuje CO2, ki nastaja predvsem pri izgorevanju fosilnih goriv; v letu 2015 je delež tega plina znašal 80,8 odstotka in je bil glede na leto 2013 nižji za 1,9 odstotka. Delež metana (CH4) je v 2015 znašal 12,1 odstotka, delež didušikovega oksida (N2O) pa 4,9 odstotka. Omenjena plina nastajata večinoma v kmetijstvu in na odlagališčih odpadkov. Delež emisij F-plinov je sicer majhen (2,2 odstotka), vendar pa so ti plini izredno škodljivi zaradi močnega toplogrednega potenciala.

Ali Slovenija dosega cilje?

Med temeljnimi programi za planet Zemljo je tudi Pariški podnebni sporazum, ki je pričel veljati novembra lani in ga je potrdil Državni zbor RS. Sporazum vsebuje dolgoročen cilj omejitve dviga svetovne temperature znatno pod 2 stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo, s prizadevanji v smeri omejitve dviga na zgolj 1,5 stopinje.

Slovenija, kot so pojasnili na ministrstvu za okolje, dosega mednarodne in nacionalno določene obveznosti zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (TGP). Ocena doseganja ciljev Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij TGP do leta 2020 (OP TGP 2020) podaja zelo pozitivno sliko gibanja emisij v sektorjih, za katere veljajo letni cilji, ki jih Slovenija celo znatno presega. Zadnji razpoložljivi podatki o emisijah TGP v sektorjih izven sistema EU ETS namreč kažejo, da so bile te v letu 2015 za 11 odstotkov nižje od zastavljenega letnega cilja.

''Glede na kratko obdobje izvajanja OP TGP 2020 je razumljivo, da je veliko ukrepov še v fazi načrtovanja, največje zaostanke pri izvajanju politik in ukrepov pa kažejo kazalci v sektorju prometa, kjer OP TGP 2020 sicer načrtuje največja absolutna znižanja emisij. Zaostanki se pri izvajanju ukrepov kažejo tudi še v poglavjih Zelena rast gospodarstva in Stavbe, za nadaljnje še bolj uspešno zmanjševanje emisij pa je treba največ poudarka nameniti krepitvi izvajanja obstoječih akcijskih, programskih in strateških dokumentov,'' so priznali.

Zelena delovna mesta

Vsekakor je treba upoštevati omejitve, ki jih postavlja naravno okolje, da bi si zagotovili dobro življenje, so dodali na ministrstvu za okolje. Upoštevanje omejitev pa na drugi strani ponuja in razvija priložnosti, ki se kažejo tudi v naraščajočem številu primerov dobre prakse krožnega gospodarstva.

Na Sursu navajajo, da je v zelenem gospodarstvu zaposlenih čedalje več ljudi. ''Če vse, ki so v letu 2014 delali v Sloveniji v zelenem gospodarstvu, predvsem v sektorju okoljskega blaga in storitev, izrazimo v polnovrednih delovnih močeh, bi bilo to 25.428 oseb ali 4,3 odstotka več kot v letu 2013. Največ oseb je v letu 2014 delalo v dejavnosti oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki (izraženo v polnovrednih delovnih močeh: 9.346), sledili sta predelovalna dejavnost (v polnovrednih delovnih močeh: 6.222) in dejavnost kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo (v polnovrednih delovnih močeh: 4.762).''

Ključna je biotska raznovrstnost

Nepogrešljiva dobrina našega gospodarstva in preživljanja je biotska raznovrstnost, saj neposredno podpira številne gospodarske dejavnosti, kot so kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo, vrtnarstvo, gradbeništvo in biotehnologija ...

''S trajnostnim načinom razvoja naj bi se ohranjala tudi biotska raznovrstnost, saj povezuje skrb za ohranjanje nosilnosti naravnih sistemov s socialnimi izzivi. Z razvojem se biotska raznovrstnost zmanjšuje, ključni vzroki za to pa so povezani z dejavnostjo človeka in njegovimi posegi v okolje,'' opozarjajo na ministrstvu.