Količina emisij toplogrednih plinov v Sloveniji v 2015 za 17,4 odstotka manjša kot v 1986

15. maj je svetovni dan podnebnih sprememb, ko še malo bolj glasno opozarjajo na škodljive posledice na okolje. Tako kot po svetu, temperature v zadnjih desetletjih naraščajo tudi v Sloveniji, opozarjajo na Statističnem uradu RS (Surs). Čedalje višje so tudi količine toplogrednih plinov v ozračju.

Potencialni učinki toplogrednih plinov so različni

Glavni krivci za podnebne spremembe v zadnjih dveh stoletjih so predvsem emisije toplogrednih plinov. Med najbolj zloglasnimi je ogljikov dioksid (CO2), a še zdaleč ni edini, prav tako pa imajo ostali še znatno večji potencialni učinek tople grede glede na CO2.

To so metan (CH4), didušikov oksid (N2O), delno fluorirani ogljikovodiki (HFC), popolno fluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6). K sreči so njihove količine manjše, zato njihove vrednosti izražamo v ekvivalentih CO2. Tako se pri izračunih upoštevajo različni pretvorbeni faktorji: ena enota CH4 ima denimo 25-krat večji toplogredni učinek kot količinsko enaka enota CO2, ena enota N2O 298-krat večjega, skupina plinov HFC 124- do 14.800-krat večjega, skupina plinov PFC 7.390- do 12.200-krat večjega, SF6 pa kar 22.800-krat večjega, so razložili na Sursu.

V Sloveniji količine toplogrednih plinov k sreči padajo
Ob upoštevanju ekvivalentov CO2 je delež CO2 med toplogrednimi plini v letu 2015 v Sloveniji znašal 80,8 odstotka, delež vseh drugih plinov skupaj pa 19,2 odstoka (CH4 12,1 odstotka, N2O 5,1 odstotka, skupin plinov HFC in PFC 2,0 odstotka, SF6 pa manj kot 0,1 odstotka). V letu 2015 je količina emisij toplogrednih plinov v Sloveniji znašala 16.831 gigagramov (Gg) ekvivalenta CO2, kar je za 1,3 odstotka več kot v letu 2014 in za 17,4 odstotka manj kot v letu 1986 (ki je v Kjotskem protokolu navedeno kot izhodiščno leto), naštevajo statistiki.

''Emisije toplogrednih plinov so od začetka 90. let 20. stoletja do leta 2008, ko so dosegle vrh z 21.498 Gg emisij ekvivalenta CO2, postopoma naraščale, nato pa razmeroma hitro upadale do leta 2014, ko je količina emisij znašala 16.610 Gg ekvivalenta CO2. Upad količine emisij po letu 2008 lahko deloma pripišemo posledicam gospodarske krize, deloma pa tudi toplejšim zimam: takoj po letu 2008 je bil na primer opazen predvsem upad emisij iz industrijskih procesov, v letih 2013, 2014 in 2015 pa je opazneje upadla tudi količina emisij iz energetske rabe goriv (ta zajema porabo goriv pri proizvodnji energije, v predelovalni industriji in gradbeništvu, prometu in drugih sektorjih).''

Statistični podatki potrjujejo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, a ne vseh

SURS objavlja podatke o emisijah v zrak vsako leto v okviru okoljsko-ekonomskih računov. Ti podatki prikazujejo količine emisij v zrak (toplogrednih plinov in drugih onesnaževal) od leta 2008 dalje, in sicer po rezidenčnem načelu (to pomeni, da se upoštevajo le emisije, ki izvirajo iz dejavnosti prebivalcev Slovenije doma in v tujini, npr. domači čezmejni tranzit in turisti). Podatki računov emisij v zrak (na voljo so podatki za obdobje 2008–2014) potrjujejo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, a ne vseh: zmanjšale so se predvsem emisije CO2, medtem ko so se emisije skupin plinov HFC in PFC v tem obdobju povečale za dvakrat.

Temperature zraka naraščajo tudi v Sloveniji

Trend naraščanja temperatur po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) zaznavamo tudi v Sloveniji. Zgolj v zadnjega pol stoletja je povprečna letna temperatura zraka na merilnih postajah na Kredarici in v Ljubljani (Bežigrad) narasla za okoli dve stopinji Celzija.