Običajne izgovore – nimam časa, prostora in denarja ali ne znam – moja sogovornica, strastna balkonska vrtičkarica in novinarska kolegica Branka Resnik, takoj zavrne.
"Vse, kar znam, sem se naučila na internetu. Tam najdeš vse napotke. Tudi navodila v obliki videoposnetkov so," razloži. Ampak vzgoja in skrb za rastline verjetno vzame veliko časa in denarja, jo vprašam. "Nekateri si mislijo, da je potrebne veliko opreme, dragih loncev, podstavkov ... Ampak lahko se znajdeš tudi drugače. Jaz delam na tem, da čim manj zapravim. Ko sem začela, sem recimo prosila za prazne posode od barv za stene. Pa spodaj sem jih samo naluknjala in kupila podstavke," mi pove.
Pa čas? "Niti ne vzame toliko časa. Ne smeš pozabiti zalivati, s tem je največ dela," pravi in dodaja, da se noben čas ne more primerjati z dobrim občutkom, ko pobereš svoj lastni pridelek. "Tudi če v trgovini kupiš sadiko, ki bo samo nekaj mesecev rasla pri tebi, je to še vedno rastlina, katere plodovi so zrasli na tvojem balkonu, s tvojim delom. Lep občutek je, ko pobereš svoj pridelek. Tudi če so to samo trije paradižnički. Veš, da so pri tebi tistih nekaj mesecev rasli."
Bananovec na balkonu sredi mesta? Zakaj pa ne!
Vedno več ljudi živi v mestih. In hkrati si vedno več ljudi tudi v urbanih središčih želi domačo zelenjavo, saj želijo zdravo in kakovostno hrano. Ena možnost za lastno pridelavo so skupnostni ali urbani vrtički. A teh ni nujno dovolj za vse, nekaterim takšni vrtički tudi ne odgovarjajo, ker so predaleč od njihovega doma, ali pa zaradi kakšnih drugih razlogov. Potem pa ostanejo le še domače terase, balkoni in okenske police. In čeprav gre za majhne površine, se da pridelati marsikaj. Tako količinsko kot kar se tiče različnih vrst rastlin.
To dokazuje tudi moja sogovornica Branka, ki ima na svojem balkonu posajenih toliko različnih rastlin, da ima senco, hrano in še lep okras. "V stanovanju sem hotela imeti čim več zelenega, ker imam razgled na sive mestne stene," mi pojasni. Posajene ima tipične rastline, ki jih ljudje gojijo na balkonu in dobro rastejo v posodi, kot so na primer paradižniki, čiliji in različne začimbnice. Hkrati pa so na njenem balkonskem vrtu svoj prostor našle tudi bolj eksotične rastline, ki pa so po njenih besedah vedno bolj pogoste v slovenskih domovih. Sama ima na primer bananovec, pa avokado, pasijonko in inka kumare. Goji pa tudi vse vmes – od stročjega fižola, jajčevcev in paprike do jagod in čemaža.
Za vse so vedno "krivi" otroci
Zakaj je sploh začela gojiti rastline na balkonu? "Kriva je bila moja hči. Kot veliko drugih otrok ni hotela jesti zelenjave. Kadar sva šli k babici in si je natrgala na vrtu, ni bil problem. Doma je pa ni hotela jesti. Pa sem si rekla, da bi bilo dobro, če bi tudi doma posadila zelenjavo in bi si jo lahko sama potrgala," pojasni Branka.
Začela je z enim paradižnikom, sledila sta dva, deset ... Zdaj jih pridela toliko, da jih ima poleti dovolj za sproti. Prvi pridelki zrastejo že junija, potem pa zorijo vse do konca poletja, včasih celo do pozne jeseni. "Ne zraste pa dovolj, da bi recimo iz njih delala ozimnico, omake in podobno. Tudi fižola imam za dvakrat ali trikrat. Ampak ne gre toliko za to, da si čisto samozadosten, gre za to, da si ponosen, ko si lahko pripraviš solato iz stročjega fižola, ki je zrasel na tvojem vrtu," pravi. Pri začimbnicah je drugače, teh ima toliko, da začimb ne kupuje več v trgovinah. Ima vse, od bazilike, raznih met in rožmarina do sivke, limonine trave, koriandra in peteršilja.
Sama poskuša vzgojiti vse od začetka, torej tudi kali semena. S tem, pravi, je največ dela, ker moraš biti pozoren, ali lepo kali ali ne. "To izgleda tako, da semena za kak dan namočiš, potem jih daš v manjše lončke, na primer jogurtove, in čakaš, če bo kaj ven pokukalo. Takrat si zelo vesel. Potem spet čakaš nekaj dni, ali bo rastlinica rasla, ker pogosto se zgodi, da pride do padovice, kot da bi rastlina zgnila. In če raste, si še bolj vesel. Potem pa preseliš rastlino nekam na toplo in na sonce," pojasni postopek.
Tako kot sama vzgoji rastline od začetka, tudi ostalega ne kupuje. "Imam to srečo, da mi zemljo mama s podeželja prinese, pa ker je s kmetije, od nje dobim tudi gnoj," pravi. Za vse, ki nimajo sorodnikov ali znancev s kmetije, pa ima Branka tudi rešitev: "Zemljo se da dobiti tudi v mestu. Odpraviš se na kak hrib ali v park in nabereš zemljo iz krtin. Ta je super, ker je že zrahljana. Potem pa dodaš samo še malo peska, da ni tako zbita, in to je to. Še vedno jo greš lahko pa tudi kupit. Zemlja ni več tako draga, ampak je seveda boljša iz narave." Tudi ko potrebuje oporo za visoke paradižnike ali fižol, se poda v naravo. Odlomljene veje brez težav najde v gozdu.
Kako začeti? "Brskajte po internetu. In posadite tisto, kar radi jeste."
Ko se enkrat odločiš, da bi gojil doma na balkonu, je Brankin prvi nasvet – čim več brskati po internetu, ker tam je vse. "Če pa te skrbi, da ti ne bi uspelo od prvega koraka, torej od semen, greš pa nenazadnje lahko še vedno v trgovino in tam kupiš sadiko," dodaja. A nekaterim tudi vzreja sadik ne gre najbolje. Problem je v tem, da rastline pustijo v lončku iz trgovine, pojasnjuje Branka. "Najpomembnejše je, da rastlino takoj presadimo v večji lonček. Drugi problem je pretirano zalivanje. Ljudje se bojijo, da bodo pozabili zaliti, potem pa preveč zalivajo in na koncu utopijo rastlino," še dodaja.
Še en ključ do uspeha je izbira lonca. Večji, kot je, večja je možnost za uspeh, pravi Branka. A to ne pomeni, da v manjših posodah ne bo uspevalo. "Treba je samo paziti, ker je manjša površina, da malo več zalivaš. Prav za take, ki imajo res malo prostora, so idealne vertikalne vrečke, ki jih obesiš na steno," svetuje sogovornica.
Kar pa se izbora rastlin tiče, Branka predlaga, da je najbolje začeti s tistim, kar najraje ješ. "Nima smisla, da na balkonu posadiš nekaj, česar ne boš pojedel. Če ne maraš paradižnikov, zakaj bi jih potem gojil?" se sprašuje, a hkrati priznava, da so prav paradižniki tisti, ki so najbolj primerni ali pa lahki za gojenje na balkonu. "Sploh ker obstaja toliko različnih vrst, tudi nižje, ki na balkonu zavzamejo manj prostora. Idealni so na primer češnjevi paradižniki." Tudi čiliji so zelo hvaležni, sproti zorijo in jih pobiraš čez celo sezono, ko jih pač rabiš.
Balkonski vrtičkarji: Virtualni prostor, kjer se izmenjujejo ideje
Branka je tudi tista, ki je na družbenem omrežju Facebook ustanovila skupino Balkonski vrtičkarji. Tam si skoraj 2000 članov in članic izmenjuje ideje, nasvete, informacije, izkušnje in fotografije svojih vrtnih uspehov (ali neuspehov). Kot pojasnjuje, je idejo za skupino dobila, ker v skupinah o vrtnarjenju ni našla dovolj informacij za specifično gojenje rastlin na balkonu. "Ker nas je bilo še nekaj takih, ki smo gojili samo na balkonih, sem si rekla, da bi bilo mogoče bolje, če smo posebej skupina, da si res izmenjujemo izkušnje in informacije samo o gojenju in vrtnarjenju na balkonu, saj smo se prej malo izgubili," pravi. Smisel skupine ni v tem, da bi ona sama dajala ljudem nasvete, dodaja, ampak je smisel, da se med sabo pogovarjajo, da si izmenjujejo izkušnje in predvsem ideje. "Rada vidim, da se spodbujamo med sabo, da čim več sami naredimo. Od posod, zbiranja semen, kaljenja, pripomočkov ..." še pravi Branka.
