Jugovzhod države na robu sušnega rekorda, v Rižanskem vodovodu ne morejo povsem izključiti redukcije vode

Sredina lokalna neurja, ki so za nekaj ur osvežila ozračje in ponekod prinesla nekaj kapelj dežja, niso pomagala pri blaženju suše. Kot je za STA pojasnila agrometeorologinja z Agencije RS za okolje (Arso) Andreja Sušnik, kaže, da bo to spet leto, ki bo blizu ali celo na vrhu lestvice najmočnejših suš v državi.

Sušnikova je ob tem pojasnila, da se bodo sušne razmere, ki so se v zadnjem tednu okrepile na vseh koncih Slovenije, predvsem pa na jugovzhodu, omilile le za dan, največ dva. "Na teh območjih dnevno izhlapi od šest do sedem litrov vode na kvadratni meter. Neurja so tako prinesla le rahlo osvežitev za kakšen dan," je dejala.

Izhlapevanje v naslednjih dneh ostaja zaradi vročine veliko, kar pomeni, da se bodo tla še bolj izsušila. Na poljih bi za omilitev suše po mnenju Sušnikove potrebovali rahel dež, ki bi zemljo namakal postopoma, in sicer vsaj 100 oziroma 150 litrov na kvadratni meter. Priznala je, da pa marsikje tudi to ne more več omiliti stanja. "Določene poljščine so v takih fazah, da se ne bodo mogle več obnoviti," je dodala.

Zaradi suše so na udaru večinoma vse kmetijske rastline, ki so na polju, največ težav pa je s koruzo na lahkih, prodnatih tleh. Brez dodajanja vode pa so težave še toliko večje, saj se povezujeta vročinski in sušni stres, ki ga kmetijske rastline v dneh vročinskih valov doživljajo še bolj intenzivno.

Sušne razmere so se v zadnjem tednu najbolj okrepile na jugovzhodu, kjer vztraja suša od junija naprej, a v fazo ekstremnosti prehaja že celo območje države, je povedala Sušnikova. Ekstremni suši se tako približujejo tudi območja na Obali, Štajerskem in Prekmurju. Po njenem mnenju je trenutno še najboljše v severovzhodni Sloveniji, a vročina tudi tam že zelo obremenjuje travinje in določene poljščine.

Podobno kombinacijo vročine in suše smo beležili tudi v letih 2003, 2012 in 2013, a v nekaterih delih Slovenije se po mnenju Sušnikove že približujemo in ponekod celo že presegamo te ekstreme.

"Bojim se, da smo na robu sušnega rekorda v jugovzhodnem delu države. Izhlapevanje se bo ob vročini še nadaljevalo, v naslednjih desetih dneh pričakujemo, da bo izhlapelo še okoli 60 litrov na kvadratni meter. Suša se bo zalezla še krepko v drugo polovico avgusta, tako da se že približujemo ekstremnemu stanju," je poudarila Sušnikova. Prepričana je, da bo letošnja suša vsekakor v vrhu lestvice, če ne celo v vrhu.

Ob nizki vodnatosti rek manj elektrike iz hidroelektrarn

Sušne razmere vplivajo tudi na pretoke rek, ob nižji vodnatosti je nižja tudi proizvodnja elektrike v hidroelektrarnah (HE). V HE na Soči in Dravi je bila proizvodnja elektrike letos do konca julija manjša za tretjino, nadomeščali so jo s proizvodnjo v Tešu. Krepko nižja je tudi proizvodnja v HE na Savi.

Kot so povedali v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), pod katerega med drugim sodijo Dravske elektrarne Maribor in Soške elektrarne Nova Gorica, je hidrologija v porečjih Soče in Drave letos nižja od dolgoletnih povprečij. V prvih sedmih mesecih je bila na Soči 89-odstotna, samo julija pa 73-odstotna, na Dravi do konca julija 63-odstotna, v juliju pa 62-odstotna.

"Zaradi nižje hidrologije je sorazmerno nižja tudi proizvodnja električne energije," pravijo v HSE. Hidroelektrarne sicer tudi v pogojih nizke hidrologije obratujejo normalno, brez posebnosti.

Proizvodnja HE na Soči in Dravi je bila v prvih sedmih mesecih manjša za tretjino. V HSE pojasnjujejo, da so na podlagi ponudbe in povpraševanja na trgu električne energije v večji meri angažirali proizvodnjo električne energije iz Termoelektrarne Šoštanj (Teš).

Tudi vodnatost Save je nizka. Kot so povedali v družbi Gen energija, pod okrilje katere spadajo Savske elektrarne Ljubljana in Hidroelektrarne na Spodnji Savi, je bila hidrologija reke Save na lokaciji HE Krško zadnji teden v povprečju 55 kubičnih metrov na sekundo (m3/s). Povprečje za avgust je bilo v zadnjih petih letih nižje le leta 2012 (53 m3/s), v ostalih štirih letih je bilo višje, med 64 in 249 m3/s. "Letos bomo beležili slabo hidrološko leto," so ocenili.

Nazivne moči elektrarn so dosežene pri pretoku okoli 500 m3/s, ob nižjem pretoku je proizvodnja premo sorazmerno manjša. Trenutna proizvodnja vseh proizvodnih objektov Savskih elektrarn Ljubljana je 19 megavatov (MW), kar je dobra tretjina nazivne moči njihovih HE, vseh proizvodnih objektov Hidroelektrarn na Spodnji Savi pa 20 MW, kar je manj kot desetina skupne nazivne moči.

"Danes in v prihodnjih dneh se bo nadaljevalo stanje male vodnatosti, sušna vodnatost številnih rek v južni in severovzhodni Sloveniji se bo stopnjevala," pravi Arso in dodaja, da bodo v večernih urah ob možnih nevihtah v goratem in hribovitem svetu lahko prehodno narasle manjše reke in vodotoki. Temperature voda se bodo predvidoma do konca tedna še zviševale.

Kljub suši v Istri ne razmišljajo o redukcijah vode

Dolgotrajno sušno in vroče obdobje je vplivalo tudi na vodostaj reke Rižane, saj njej izvir trenutno ne zagotavlja več biološkega minimuma. Tega v Rižanskem vodovodu tako zdaj zagotavljajo prek svojih črpalk, pravi prvi mož vodovoda Zdravko Hočevar. Ob povečani porabi polovico vode kupujejo iz hrvaške Istre in Krasa, a o redukcijah ne razmišljajo.

Poraba vode je v teh dneh pričakovano visoka in se giblje pri okoli 36.000 kubičnih metrih dnevno. Gre za zajetno porabo, ki je skoraj dvakrat višja od siceršnje, je priznal direktor Rižanskega vodovoda Koper Hočevar.

Tako so trenutno odvisni tudi od drugih virov, saj več kot polovico vode kupujejo od Istrskega vodovoda Buzet in od Kraškega vodovoda Sežana.

Kljub temu je Hočevar poudaril, da so zaenkrat zadeve uspeli stabilizirati, trenutno pa delajo na tem, da bodo prebrodili tudi to sušno obdobje. Pri tem nikakor ne razmišljajo o redukcijah, je dodal, čeprav te možnosti ni mogoče povsem izključiti.

Hočevar je sicer optimist tudi zaradi pristopa lokalnega prebivalstva v Istri. "Naši občani so že po naravi zelo varčni z vodo," je izpostavil Hočevar in dodal, da znajo biti Istrani pri tem zelo racionalni.