Evropska komisija je danes razgrnila prvo evropsko strategijo za boj proti plastičnim odpadkom. Temeljni cilji so: zagotoviti, da bo do leta 2030 vsa plastična embalaža primerna za recikliranje ali ponovno uporabo, omejiti plastiko za enkratno uporabo in odpadke z ladij ter prepovedati namerno uporabo mikroplastike.
PREBERITE ŠE: O plastiki je beseda tekla tudi v rubriki 24UR Inšpektor.
"Ne moremo živeti brez plastike, ki pa nas lahko ubije, če ne bomo spremenili politik," je ob predstavitvi strategije opozoril prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans. "Vsako sekundo 700 kilogramov plastike izgine v naših morjih," je ponazoril izziv.
Ob tem je izpostavil, da lahko vsakdo prispeva s spremembo navad. Otrokom je na primer po njegovih besedah treba pojasniti, da se slamica, ki nastane v nekaj sekundah in se uporablja pet minut, nato razkraja 500 let.
Strategija o plastiki sodi v sklop svežnja o krožnem gospodarstvu s ciljem korenite spremembe načina zasnove, proizvodnje in uporabe proizvodov za zaščito planeta.
Evropejci na leto odvržejo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov. Manj kot 30 odstotkov se jih reciklira, od tega velik delež v tretjih državah, kjer veljajo drugačni okoljski standardi.
Le pet odstotkov vrednosti plastične embalaže ostane v gospodarskem ciklu, preostalo se izgubi po zelo kratki prvi uporabi, kar stane letno med 70 in 107 milijard, so izračunali v komisiji.
Večina, okoli 70 odstotkov, plastike v Evropi se torej znajde na odlagališčih in v sežigalnicah, tudi zaradi težavnosti in velikih stroškov za recikliranje.
Veliki prihranki pri surovinah
Z recikliranjem vseh plastičnih odpadkov na svetu bi lahko na leto prihranili 3,5 milijarde sodov nafte na leto. Recikliranje milijona ton plastike ima enak učinek kot umik milijona avtomobilov s cest, ponazarjajo stanje v komisiji.
Temeljni cilj nove strategije je zato zagotoviti, da bo do leta 2030 vsa plastična embalaža primerna za recikliranje ali za ponovno uporabo, in to na stroškovno učinkovit način.
V komisiji zatrjujejo, da ti cilji ne bodo škodili gospodarstvu, temveč da je to priložnost za velik plastični sektor v EU, ki zaposluje 1,5 milijona ljudi in je imel leta 2015 340 milijard evrov prometa.
Uresničevanje teh ciljev bo komisija podprla z dodatnimi sto milijoni evrov v okviru programa Obzorje za financiranje ukrepanja v skladu s cilji strategije. Doslej je v okviru tega programa za podobne cilje že namenila 250 milijonov evrov.
Omejitev plastike za enkratno uporabo
Plastika za enkratno uporabo predstavlja polovico odpadkov v morju ali na obali. Do leta 2050 naj bi bilo v morju več plastike kot rib, opozarjajo v komisiji.
Prepoved mikroplastike
Tretji ključni cilj strategije je prepovedati namerno uporabo mikroplastike - plastičnih delcev, manjših kot pet milimetrov. Ti se znajdejo v okolju po namerni uporabi, na primer plastičnih mikrokroglic v kozmetiki, ali preprosto z razkrojem večjih kosov.
Komisija je že začela postopek za prepoved namerne uporabe mikroplastike v sklopu zakonodaje Reach. Glede ukrepanja proti mikroplastiki, ki se v okolju pojavi nenamerno, na primer z uporabo pnevmatik ali pranjem tekstila, pa še preučuje različne možnosti.
V sklopu teh prizadevanj namerava komisija tudi predlagati usklajena pravila za opredeljevanje in označevanje plastike, ki je biološko razgradljiva in primerna za kompostiranje. Začela pa je že ukrepati tudi za omejitev uporabe oksoplastike, torej plastike, ki je razgradljiva z oksidacijo.
Kaj z odpadki z ladij?
Pomemben del strategije je zakonodajni predlog za zmanjšanje odpadkov z ladij. Namen prenovljene direktive o pristaniški sprejemni zmogljivosti je zagotoviti ustrezne zmogljivosti in njihovo uporabo v pristaniščih v EU, na primer obvezno ločeno zbiranje odpadkov z ladij.
Gre za mešanico spodbud in izvršilnih ukrepov, ki naj bi zagotovila, da se več odpadkov zbere na kopnem, zlasti smeti in odpadkov iz ribiškega sektorja, na primer odslužene ribiške opreme.
Komisarka za promet Violeta Bulc je ob tem izpostavila, da bodo s predlaganimi strožjimi ukrepi zagotovili, da se plastični odpadki ne odvržejo na morju, temveč se oddajo v primerne sprejemne zmogljivosti v pristaniščih.
"To bo letno pomenilo 300.000 ton manj odpadkov, odvrženih na morju, ter prihranilo do sedem milijonov evrov upravnih stroškov. Tudi slovensko obalno območje bo čistejše zaradi današnjega predloga," je poudarila Bulčeva.
EU je sicer v preteklosti že ukrepala v boju proti plastičnim odpadkom, na primer z omejitvijo uporabe plastičnih vrečk. Decembra lani je tudi dosegla politični dogovor o cilju, da se do leta 2030 reciklira 55 odstotkov plastičneembalaže.
Problem je v začetku leta na novo osvetlila Kitajska s prepovedjo uvoza plastičnih odpadkov, primernih za recikliranje. V letu 2016 je Kitajska po navedbah ameriške poslovne publikacije IndustryWeek uvozila 51 odstotkov globalnih plastičnih odpadkov, večinoma iz ZDA.
V povezavi s tem je Timmermans danes poudaril, da mora Evropa ta izziv spremeniti v priložnost in namesto preusmeritve izvoza plastičnih odpadkov v druge azijske države dokazati, da je sposobna sama reciklirati svoje odpadke.
Na problem vse več plastičnih odpadkov je pred dnevi v Bruslju opozoril tudi evropski komisar za proračun Günther Oettinger, ki je ob tem izpostavil možnost, da bi davek na plastiko postal novi lastni vir unije za polnjenje evropskega proračuna.
Ta zamisel ni del današnje strategije. Ali bo komisija dejansko predlagala, da naj davek na plastiko postane novi finančni vir unije, bo verjetno jasno maja, ko bo predstavila predlog za novi večletni finančni okvir po letu 2020.
Podpredsednik komisije Jyrki Katainen je danes ob predstavitvi strategije izrazil dvom, da bo ideja o evropskem davku na plastiko uresničena. Izpostavil je tudi očitno dejstvo, da z uspešnim izvajanjem nove strategije v bistvu ne bi pobrali veliko takšnega davka.
Javnomnenjska raziskava Eurobarometra o odnosu Evropejcev do okolja, objavljena septembra lani, kaže, da so tri četrtine Evropejcev zaskrbljene zaradi vpliva plastičnih proizvodov na njihovo zdravje. V Sloveniji je zaskrbljenih še več kot v povprečju v uniji, 82 odstotkov.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.