Dve leti po sprejetju pariškega sporazuma in umiku ZDA prihaja podnebna konferenca v Bonnu: kaj lahko pričakujemo?

Nemški Bonn bo od 6. do 17. novembra gostil svetovno podnebno konferenco, ki ji bo predsedoval Fidži. Dve leti po sprejemu pariškega sporazuma bodo države iskale nov zagon v boju proti podnebnim spremembam, potem ko se je ameriški predsednik Donald Trump odločil iz bojnih vrst umakniti ZDA.

Podnebna konferenca v Bonnu bo prva, odkar se je Trump odločil ZDA umakniti iz pariškega sporazuma o podnebnih spremembah. O njegovi vsebini so se države pogajale več let, čez ciljno črto pa mu je pomembno pomagal tudi Trumpov predhodnik Barack Obama.

ZDA tudi pred konferenco ostajajo neomajne. "ZDA se nameravajo umakniti iz pariškega sporazuma, kakor hitro bo to mogoče," so poudarili na ameriškem zunanjem ministrstvu. Uradno je sicer njihov odhod mogoč šele 4. novembra 2020.

Zgodovinsko gledano največja svetovna proizvajalka toplogrednih plinov bo tako v Bonn poslala le delegacijo, ki bo "zastopala ameriške interese" - predvsem naj bi pazila, da ne bo sprejet noben dogovor, ki bi po oceni Trumpove administracije škodil ameriškemu gospodarstvu.

Glavni podnebni pogajalec Fidžija Nazhat Shameem Khan je sicer zagotovil, da nameravajo ameriški predstavniki "konstruktivno sodelovati". Predvsem iz vrst nevladnih organizacij pa je slišati, da ZDA ne bi smele dobiti veliko pozornosti, saj jim ne bi smeli dovoliti vpliva na uresničevanje sporazuma, v katerem ne bodo sodelovale.

Med 23.000 udeleženci tudi zvezdniki

23. konference držav pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) naj bi se udeležilo več kot 23.000 oseb iz 197 držav. Med pomembnejšimi imeni, ki jih pričakujejo, so generalni sekretar ZN Antonio Guterres, francoski predsednik Emmanuel Macron, nemška kanclerka Angela Merkel, kalifornijski guverner Jerry Brown, nekdanji newyorški župan Michael Bloomberg, pa tudi hollywoodski zvezdnik Leonardo DiCaprio in igralec ter politik Arnold Schwarzenegger.

Slovensko delegacijo bodo sestavljali namestnik generalne direktorice Direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Uroš Vajgl, Zoran Kus iz sektorja za okolje in podnebne spremembe ter Janja Pevec-Živkovič s stalnega predstavništva Slovenije pri EU.

Srečanje bo vsebinsko gledano predvidoma predvsem tehnične narave. Države naj bi na njem napravile nove korake v smeri oblikovanja skupnih pravil za primerjanje in ocenjevanje načrtovanih ukrepov zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov in njihovega stopnjevanja skozi leta.

Fidži v pogajanja vnaša zavedanje nujnosti

Skupno 195 držav in EU se je v Parizu leta 2015 zavezalo omejiti dvig povprečne globalne temperature na občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja v primerjavi s predindustrijsko dobo, prizadevale pa naj bi si za omejitev na 1,5 stopinje. Svet je doslej že prestopil mejo ene stopinje Celzija.

Države so pred Parizom sporočile svoje načrtovane nacionalne prispevke k zmanjšanju izpustov, a so znanstveniki izračunali, da dosedanje prostovoljne zaveze niso zadostne za dosego ciljev. Tako naj bi države skozi leta izvajanja sporazuma v skladu z napredovanjem tehnologije krepile svoje ambicije.

Pariški sporazum je doslej podpisalo 197 pogodbenic, ratifikacij se je nabralo 169. Na strani držav, ki sporazuma ne podpirajo, ZDA družbo dela le še Sirija. Pariškemu sporazumu se je pridružila tudi Nikaragva, ki ga je sprva zavračala, ker je po njenem mnenju premalo oster. Zdaj ga je podprla, ker je pač to edino, kar imamo, je sporočila. 

PREBERITE: Kaj prinaša pariški podnebni sporazum? 

Letos bo sicer konferenci prvič predsedovala mala otoška država v razvoju in mnogi upajo, da bo prav Fidži vdihnil novo življenje pogovorom, ki vse od lanskoletne izvolitve Trumpa še iščejo nov zagon. "V pogajanja vnašamo zavedanje nujnosti, ki izhaja iz življenja v Tihem oceanu in opazovanja na lastne oči, kak vpliv imajo podnebne spremembe na ljudi," je poudaril Khan.