Bolnišnice letno zavržejo za vsaj 5.700 ton hrane, domovi za starejše pa vsaj 3.060 ton hrane

O zavrženi hrani je bilo že veliko povedanega, pa vendar ob pogledu na količino hrane, ki se še vedno znajde v naših smeteh, očitno še premalo. Tokrat je v prostorih Agencije RS za okolje potekala okrogla miza na temo zavržene hrane v javnem sektorju, na kateri so Ekologi brez meja predstavili tudi rezultate projekta Ne meč’mo hrane stran.

Kajfež Bogatajeva: Zavržena hrana je globalen problem

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je uvodoma opozorila, da pridelamo ogromno hrane na svetu, a je dejstvo, da je vsak deveti Zemljan še vedno lačen. Kot pravi, v Sloveniji ne občutimo, da je polovica sveta podhranjena. Zavržena hrana je globalen problem, tako kot so podnebne spremembe, zato dokler ne bomo spremenili teh neenakosti, ki vladajo v svetu, bomo težko zmanjšali ta globalni problem. Gre za tako imenovano etično dimenzijo neenakosti. Drugi del pa je tako imenovani inženirski. Kljub temu da je tehnika napredovala, da znamo drugače, pa praktično 95 odstotkov vseh virov iz narave zavržemo še preden pridejo do končnih izdelkov, do trgovin.

Od leta 2000 se je potreba po hrani povečala kar za 50 odstotkov. Ljudi je več, predvsem se pa spreminjajo naše prehranjevalne navade. Narašča tudi potreba po vodi, in sicer se je povečala za 30 odstotkov, potreba po energiji pa se je povečala za 50 odstotkov. Ampak narava in podnebne spremembe nam ne omogočajo povečanja pridelave hrane, opozarja Kajfež Bogatajeva in dodaja, da je sedaj ključen problem, kako to rešiti? To pa je vprašanje, na katerega nihče ne ve odgovora, pravi klimatologinja in dodaja, da bi se morala politika prednostno s tem ukvarjati.

"Zavržena hrana pomeni zavrženo energijo, zavrženo vodo, zavržena kmetijska zemljišča, zmanjšano biodiverziteto in še kaj," opozarja Kajfež Bogatajeva in dodaja, da hrana ni samo stvar podnebnih sprememb. Opozarja na obremenjevanje okolja z dušikom in fosforjem, pretirano rabo tal, izgubo biodiverzitete, kemijsko onesnaževanje okolja, globalno prekomerno rabo sladke vode, zakisanje oceanov ter posledice, ki jih prinaša shranjevanja hrane (antropogeni atmosferski aerosol).

Če ljudje v času Prešerna praktično niso imeli vpliva na okolje, pa se je to nenormalno spremenilo v 50 letih 20. stoletja. Masovno se je začela proizvajati hrana, masovno se je gradilo, uporabljala so se fosilna goriva, začeli smo se približevati kritičnim mejam, opozarja klimatologinja. "V sedemdesetih letih smo ravno pri kmetijstvu presegli prvo varno mejo, torej prvi okoljski globalni problem – evtrofikacija, propadanje življenja v vodah," pravi Kajfež Bogatajeva in dodaja, da smo v osemdesetih presegli prag podnebnih sprememb in še poslabšali stanje okolja zaradi dušika. Danes pa je velik problem močno načeta biotska raznovrstnost, saj je kar 60 odstotkov ekosistemov pod vprašajem za preživetje. "Vsaka zavržena hrana pa pomeni še poslabšanje stanja," opozarja klimatologinja, ki se je dotaknila tudi vpliva hrane na podnebne spremembe.

Vse zavržene hrane ne moremo 'dati v isti koš'

"Ni vseeno, kaj jemo in kaj zavržemo," opozarja in dodaja, da so največji greh zavržena mesna hrana in mlečni proizvodi. Tukaj so namreč izpusti ogromni. Zavreči na primer govedino ali mlečni izdelek je desetkrat večji greh kot zavreči sadje, zelenjavo, opozarja. Prav tako je razlika, če zavržemo kuhano hrano kot pa surovo, saj je potrebno upoštevati energijo, ki je potrebna za pripravo hrane. Prav tako klimatologinja opozarja, da je naš ogljični odtis, če se prehranjujemo z mesom, kar 25-krat večji kot, če bi bili vegani.

Z enim hamburgerjem zavržemo kar za 75 tuširanj vode

Opozorila je tudi, kako pomemben je tudi vodni odtis, ki ga pušča zavržena hrana. Koliko vode je potrebno za pridelavo hrane, se sploh ne zavemo. Gre za ogromne količine. Zgovoren je zgolj podatek, da z enim zavrženim hamburgerjem zavržemo toliko vode, kot je odteče, če bi se 75-krat tuširali. Globalno gledano: kar 92 odstotkov vse vode, ki je človeštvo potrebuje, potrebuje za pridelavo hrane.

Kajfež Bogatajeva še opozarja, da je poraba energije na osebo za tedensko potrošnjo hrane (od pridelave, pakiranja, proizvodnje, predelave, skladiščenja, priprave …) od 13 do 17 kWh na dan, kar v letnih izpustih pomeni med 1,3 do 1,7 ton izpustov CO2. "Jemo vsak dan tri do štirikrat, celo življenje, vplivamo na okolje, pa se tega ne zavemo," pravi klimatologinja, ki opozarja, da je globalno gledano zavržena hrana res velik okoljski problem. Od nas, ki zavržemo hrano, sta večji onesnaževalki le Kitajska in ZDA.

Na dan zavržemo vsaj za pol evra hrane

Kajfež Bogatajeva je opozorila še, da količina odpadne hrane v Sloveniji še narašča. "Trend bo težko obrniti, bi ga pa morali čim prej," je jasna. Po njenem mnenju je podatek, da Slovenec zavrže letno 73 kilogramov hrane, podcenjen. Kot pravi, v resnici zavržemo še precej več hrane. Po njenih izračunih en prebivalec zavrže vsaj za pol evra hrane na dan, država pa na leto vsaj za 370 milijonov evrov. A priznava, da jih je potrebno pomnožiti z dva, saj so tudi ti podcenjeni.

Če bomo želeli to spremeniti, bo potrebno zamenjati celotno prehranjevalno in gospodarsko verigo, opozarja Kajfež Bogatajeva in dodaja, da potrebujemo slovenski podnebno varen model.

Rezultati projekta:

Koliko hrane se zavrže v javnih zavodih?

Ker zavržena hrana v prvi vrsti pomeni izgubo naravnih virov, v drugi vrsti pa tudi izgubo finančnih virov, so se Ekologi brez meja odločili, da preverijo stanje in možnosti preprečevanja zavržene hrane v bolnišnicah in domovih za ostarele. Opravljena pilotna raziskava je prva tovrstna pri nas in daje pomemben vpogled v celoten sistem ravnanja s hrano v javnih zavodih. Obiskali so Splošno bolnišnico Novo mesto ter Dom starejših občanov Tezno, rezultati pa so pokazali, da preračunano na državno raven bolnišnice letno zavržejo za vsaj 5.700 ton hrane, domovi za starejše občane pa vsaj 3.060 ton hrane.

Javne ustanove so namreč pomemben vir zavržene hrane, o tej problematiki pa se še vedno premalo govori. Tudi vlada bi morala to problematiko aktivnejše reševati, so prepričani Ekologi brez meja. Tukaj sicer niso šli po poti ’od vil do vilic’, pač pa bolj ’od skladišč do pladnjev oziroma miz’. Tako so med svojo analizo v dveh javnih ustanovah, ki sta pristopili prostovoljno in tako pokazali veliko mero razumevanja za problematiko zavržene hrane, preučili sistem ravnanja s hrano, naredili posnetek stanja, analizirali zbrane podatke, sprejeli predlog ukrepov in ustanovama ponudili orodja, ki jim bodo v pomoč ter pripravili končno poročilo.

Ekologi so se odpravili v Splošno bolnišnico Novo mesto ter v Dom starejših občanov Tezno. "To so zgolj pilotni primeri," opozarjajo, iz katerih pa se lahko veliko naučimo.

V bolnišnici zaužitih manj kot 60 odstotkov obrokov

V Splošni bolnišnici Novo mesto so za tehtanje izbrali zgolj en dan. Predvsem zaradi samega procesa in narave dela v bolnišnicah, da ga ne bi pretirano ovirali. Preverili so količino hrane, ki je bila pripravljena in postrežena, na drugi strani pa količino hrane, ki je nato bila na pladnjih vrnjena v kuhinjo in je posledično pristala v smeteh.

V bolnišnici so ta dan pripravili 790 obrokov in ugotovili, da je bilo zaužite 59 odstotkov hrane, nepostreženih je bilo devet odstotkov obrokov (ti so nato šli v restavracijo, zaradi česar hrana ni pristala v smeteh), 11 odstotkov je bilo odpadkov med pripravo hrane, 17 odstotkov hrane je bilo ostankov na krožnikih, štirje odstotki pa takšnih obrokov, ki se jih nihče ni dotaknil. To pomeni, da je bilo ta dan kar 37 obrokov vrnjenih nedotaknjenih, kar na letni ravni znaša 13.500 obrokov. To pa je zaskrbljujoče, saj bi s tem lahko samo ta dan nahranili dodatnih 12 bolnikov, opozarjajo.

Preverili so tudi najpogostejše razloge za nedotaknjene obroke in ugotovili, da gre v veliki meri za organizacijski problem, saj niso bili obveščeni, da je bolnik npr. že šel domov, ima v času obroka preiskavo in podobno. Pogosto je bil naveden tudi okus hrane, ki bolnikom ne ustreza.

Strošek zavržene hrane na en obrok znaša 46 centov

Konec dneva je bilo v bolnišnici 308 kg suhih odpadkov, kar je dober kilogram na osebo. Na leto bi količina suhih odpadkov tako znašala kar 111 ton. Opravili so tudi oceno stroška na kilogram zavržene hrane glede na povprečne mesečne vrednosti, pri čemer so upoštevali strošek odvoza odpadkov, porabo vode, elektrike, nabavne vrednosti, medtem ko niso upoštevali stroške dela, so pa vključili še faktor neupoštevane hrane, ki znaša -20 odstotkov. Ocena stroška na kilogram hrane tako znaša 2,46 evrov, prav tako so izračunali, da strošek zavržene hrane na en obrok znaša 46 centov (brez stroškov napitkov in dela).

Na okrogli mizi, ki je sledila predstavitvi problematike, je prehranska svetovalka v novomeški bolnišnici Irena Sedej pojasnila, katere ukrepe so sprejeli po predstavitvi rezultatov. Poudarila je, da so s pomočjo te analize dobili uvid v celotno pot hrane v bolnišnici. Dobili so tudi smernice, kaj storiti, da bo ta zavržek hrane še manjši. "Takoj naslednji dan po predstavitvi teh rezultatov so bili ukrepi za zmanjšanje nedotaknjene hrane že sprejeti, uvedeni," je dejala in poudarila, da je šlo v glavnem za organizacijske težave.

Za 17 odstotkov hrane, ki se v obliki ostankov vrne na pladnjih, pa še iščejo razloge in načine, kako količino zmanjšati. Opozorila je, da morajo najti odgovor na vprašanje, kaj bo njihova prioriteta. Bo to zmanjšanje zavržkov ali to, da bolnika prehransko dobro podprejo, da poje, kar je zanj skuhano. Za slednje potrebujejo v bolnišnici ustrezne strokovnjake, prehranske time, opozarja. »Takšna ustanova, kot smo mi, bo potrebovala vsaj štiri dietetike, ki pa pokrijejo spet le en segment. Mi izvajamo prehranske obravnave bolnikov, a jih finančno ne dobimo pokritih,« pravi Sedejeva, ki je poudarila, da zavržkov hrane še lep čas ne bodo zmanjšali, so se pa osredotočili na nedotaknjene obroke, predvsem tako, da se izboljša organizacija tega, kdaj gre bolnik na preiskave in podobno. Seveda pa si želijo urediti predvsem to, da je kar dve petini obrokov zaužitih polovično ali celo slabše, kar pa predstavlja zahtevnejši del.

Teden dni tehtali hrano v domu za ostarele

K analizi Ekologov brez meja je prostovoljno pristopil tudi Dom starejših občanov Tezno. Ekologi so izvedli cel teden tehtanja obrokov. Tam obroke v veliki večini razdeljujejo iz posod, torej z zajemalkami neposredno na krožnik, medtem ko v bolnišnici razdeljevanje poteka na osnovi tablet sistema.

Meritve so pokazale, da je v tednu dni nastalo 446,31 kilogramov odpadne hrane, kar v povprečju pomeni 275 g na osebo. V 83 odstotkih se je hrana namreč zaužila, nedotaknjene hrane tukaj ni (porcije in obroki se prilagajajo vsakemu stanovalcu posebej – osebje pozna oskrbovance, ve, kaj imajo radi, koliko pojedo), trije odstotki hrane so ostali nepostreženi, 14 odstotkov pa je bilo ostankov. Na letni ravni je suhih odpadkov po ocenah ekologov tako okoli 22 ton.

Najpogosteje se zavržejo juhe, dietne mešanice in solate. V domu starejših pa skoraj 42 odstotkov zavržene hrane predstavljajo zavrženi napitki kava, čaj, mleko in sokovi.

Strošek zavržene hrane na obrok znaša 20 centov

Ekologi so še ugotovili, da strošek užitnega dela zavržene hrane v domu znaša 20 centov na vsak obrok (brez stroškov napitkov in dela), kar na letni ravni znaša 47.700 evrov. Prav tako je tehtanje nepostrežene in zavržene hrane pokazalo, da nastane pri sistemu razdeljevanja hrane na pladnjih 2,4-krat več odpadkov kot pri razdeljevanju iz postrežnih posod.

Na okrogli mizi je Bojan Stante, direktor Doma upokojencev Nova Gorica, opozoril, da so se pri njih osredotočili na presežke hrane, torej tisti del obrokov, ki ostane nedotaknjen. Povezali so se z lokalnim vrtcem in dijaškim domom ter s pristojnim centrom za socialno delo, ki je tistim, ki so bili socialno šibkejši, ponudil brezplačen obrok hrane v njihovem domu za ostarele. Želijo si, da bi bili postopki, da se to omogoči socialno šibkim, preprostejši, saj potrebe so. Pri njih dnevno razdelijo okoli 22 do 30 brezplačnih obrokov. Opozarja tudi na odnos družbe do zavržene hrane in do ljudi v stiski. Tudi na tem področju bo potrebno še veliko narediti, pravi.

Stroškov ne moremo izničiti, lahko pa jih zmanjšamo

Ekologi brez meja sicer dodajajo, da se zavedo, da teh stroškov sicer nikoli ne bomo mogli izničiti, jih pa lahko zmanjšamo, a bo to, vsaj glede na razpravo, ki se je razvila v okviru okrogle mize in na kateri so sodelovali predstavniki Direktorata za javno zdravje, ministrstva za izobraževanje, zavoda za šolstvo, ministrstva za okolje, ministrstva za javno upravo ter predstavnice novomeške bolnišnice in predstavnika doma starostnikov, zelo težko. Govorci so se namreč strinjali, da potrebujemo konkretne sistemske rešitve na ravni celotne države, še prej pa bomo morali marsikaj spremeniti v svojih glavah, saj se še vedno vse prepogosteje dogaja, da je naš največji sovražnik v boju z zavrženo hrano prav naš odnos do hrane.

Preverite nekaj receptov, ki vam bodo pomagali, da boste lahko ostanke hrane 'rešili' pred smetmi:

Kruh:

http://okusno.je/recept/kruhov-narastek-s-piscancem-in-sirom
http://okusno.je/recept/kruhov-narastek-s-spinaco-in-feto
http://okusno.je/recept/kruhov-narastek-z-jabolki-in-orehi
http://okusno.je/recept/kruhov-narastek-z-rozinami

Kuhan ali pečen piščanec:

http://okusno.je/recept/palacinke-s-piscancem-gobami-in-spinaco
http://okusno.je/recept/prazen-riz-z-zelenjavo-in-piscancem
http://okusno.je/recept/solata-iz-piscanca-cicerike-in-indijskih-oresckov
http://okusno.je/recept/enchilada-s-piscancem-in-fizolom

Kuhana ali pečena govedina:

http://okusno.je/recept/posebna-goveja-pasteta
http://okusno.je/recept/govedina-v-solati
http://okusno.je/recept/francoski-sendvic-s-pecenko
http://okusno.je/moj-recept/gostilna/kosilo-varcne-gospodinje

Kuhane testenine:

http://okusno.je/clanek/kuhinje-sveta/evropske-kuhinje/odlicen-nacin-da-porabimo-kuhane-testenine.html

Svinjska pečenka:
http://okusno.je/recept/sendvic-s-svinjsko-pecenko-in-zeljno-solato

Pire krompir:
http://okusno.je/recept/krompirjeve-polpete-z-mlado-cebulico

Zrele banane:
http://okusno.je/recept/ovseni-piskoti-z-bananano-in-arasidovim-maslom
http://okusno.je/recept/preprost-bananin-kolac-kruh
http://okusno.je/recept/bananine-palacinke