V Uri za Zemljo sodelovalo 187 držav, luči je ugasnilo 3000 svetovnih znamenitosti

V soboto zvečer, med 20.30 in 21.30, se je na milijone ljudi pridružilo pobudi Ura za Zemljo, v okviru katere so z ugašanjem luči opozorili na pereč problem globalnega segrevanja ozračja, h kateremu prispeva predvsem uporaba fosilnih goriv.

V Uri za Zemljo je letos sodelovalo kar 187 držav in več kot 3.000 znamenitosti, kar je pokazatelj, da si svet želi močnejših ukrepov za preprečevanje globalnega segrevanja, so sporočili iz WWF Adria.

Med prvimi so to storili v Avstraliji z znamenito sydneyjsko opero in pristaniškim mostom. V Aziji so luči med drugim ugasnili na nebotičnikih v Hongkongu, v mjanmarskem mestu Jangon pa je na najsvetlejši pagodi Švedagon zagorelo 10.000 oljnih svetilk v znak podpore ukrepanju proti podnebnim spremembam. Pobudi so se pridružili tudi v Afriki, Evropi in v obeh Amerikah. Luči so ugasnili na Empire State Buildingu, v Buckinghamski palači in celo pri Niagarskih slapovih.

"Eno gibanje, en namen. Ura za Zemljo 2017 je združila na milijone ljudi v več kot 180 državah po svetu. Hvala vsem!" so na Twitterju danes zapisali organizatorji.

"Ali ni neverjetno, kako se milijoni ljudi po svetu lahko združijo v eni noči, da bi zaščitili planet, ki si ga delimo?" so še dodali, ob tem pa delili številne fotografije z vsega sveta, ki so dokazovale upoštevanje Ure za Zemljo.

V Sloveniji sodelovalo več kot 20 občin 

Uro za Zemljo obeležujemo vsako leto zadnjo marčevsko soboto, letos torej 25. marca, vsak kraj pa luči ugasne ob 20.30 po lokalnem času. Pobuda, ki je nastala v Sydneyju, je letos potekala že desetič.

V Sloveniji je pri pobudi sodelovalo več kot 20 občin, in sicer Ljubljana, Maribor, Celje, Piran, Krško, Hodoš, Veržej, Komenda, Žalec, Ljutomer, Radovljica, Izola, Razkrižje, Mislinja, Velenje, Hoče - Slivnica, Ptuj, Slovenj Gradec, Trbovlje, Kamnik, Pivka in Vojnik. Med drugim so se v temo zavili Ljubljanski grad, piransko obzidje in Blejski otok.

"Slovenija se je skupaj z ostalimi članicami EU zavezala k 40 % zmanjšanju emisij toplogrednih plinov do leta 2030, a s TEŠ 6 smo naredili velik korak nazaj, zato je toliko bolj pomembno začeti izvajati konkretne ukrepe na splošnem zmanjševanju porabe energije, zmanjšanju emisij v prometu in kmetijstvu ter preudarno podpirati investicije v obnovljive vire energije," je poudaril Martin Šolar, direktor WWF Adria.

"Zaradi našega nespametnega delovanja lahko milijone ljudi po svetu ostane brez dostopa do čiste vode, zdravih gozdov in morij, ki so osnova njihovega preživetja. Predvsem na Zahodu trošimo več, kot imamo na razpolago, in že desetletja hodimo v debel minus, tudi v Sloveniji. Spremembe se začnejo pri posamezniku, a veliko vlogo igrajo tudi podjetja, ki morajo svoje poslovanje spraviti na bolj trajnostne tirnice, ter vlade, ki morajo omogočiti spodbuden pravni in davčni okvir za zelene investicije ter prenehati subvencionirati fosilna goriva," je sklenil.