'Končno je pamet našla pot tudi do Bruslja'

Po sprejetju slovenskega proračunskega predloga je bilo pričakovati uradniško toleranten odziv iz bruseljskih logov. In v tem duhu se glasi današnja ocena Evropske komisije, ki je pod drobnogled vzela tudi predlog proračuna Slovenije, njeno ukrepanje za odpravo presežnega primanjkljaja in ekonomski partnerski načrt.

"Zdi se, da Slovenija v letu 2013 učinkovito ukrepa" za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja, ugotavlja komisija, ki dodaja, da je predlog proračuna Slovenije "v skladu s pravili pakta o stabilnosti in rasti". Evropska komisija slovenske oblasti poziva, naj dosledno izvajajo proračun. Ob tem pa, kot že večkrat, opozarja, da manevrskega prostora ni.

Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je povedal, da slovenska vlada pri spopadanju z izzivi v bančnem sektorju, pri strukturnih reformah in v fiskalni politiki ukrepa zelo odločno, da bi državi uspelo obrniti kolo sreče in doseči gospodarski preobrat.

V povezavi z bančnim sektorjem je poudaril, da bo izid pregleda kakovosti aktive in obremenitvenih testov slovenskih bank znan v začetku decembra in da bodo lahko šele nato natančno ocenili razmere v bančnem sektorju.

Bo dal odziv Bruslja poslancem več volje do dela?

V koalicijskih poslanskih skupinah so seveda zadovoljni z odzivom Bruslja.

Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer meni, da odziv govori o tem, da "smo v resnici na pravi poti". Kot je poudaril, se večkrat pokaže, da zunaj prej prepoznajo pozitivne učinke in pravo pot kot doma, a "to je že običajna praksa".

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han pa je izpostavil, da jim je odziv Bruslja dal nekaj več volje do dela.

Po oceni vodje poslanske skupine DeSUS Franca Jurše je to spodbuda, ki pa še "ne pomeni, da smo izplavali".

Za SDS pa je bil takšen "vljudnostni odgovor" pričakovan, čas pa bo pokazal največji problem – proračunski primanjkljaj.

Luč na koncu tunela bomo morali najti sami

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so zadovoljni, da se je Slovenija za zdaj izognila kritičnemu poročilu Evropske komisije, toda opozarjajo, da zadnja stališča Bruslja še niso "luč na koncu tunela". "To luč bomo morali najti sami," pravijo na GZS in poudarjajo, da je še posebej skrb vzbujajoče stanje podjetij.

Nov razvojni sporazum pa bi po njihovem mnenju odpravil blokado sprememb, zagotovil nujne strukturne reforme in omogočal socialno državo. 

Ekonomisti ob bruseljski oceni proračuna zadovoljni

Ekonomist Jože Damijan je odziv Bruslja označil za pričakovan in končno razumen. Po njegovih besedah "obstaja zavedanje, da proračun ni idealen: je pač odraz stanja, v katerem je gospodarstvo". Če bi vlada bolj skrčila javne izdatke, bi še bolj negativno vplivala na že tako upad BDP, je opozoril.

Poleg tega je komisiji prišla do živega stalna kritika Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in ZDA, da je po nepotrebnem prisilila države članice v prehitro fiskalno konsolidacijo, zaradi česar je celotno evrsko območje po nepotrebnem pahnila v skoraj dveletno recesijo.

"Končno je pamet našla pot tudi do Bruslja," je menil Damijan in pojasnil, da je s tem Bruselj poslal jasen signal, da bo komisija v prihodnje bistveno bolj popustljiva glede fiskalne konsolidacije. Držav več ne bodo silili, naj na vrat na nos, ne glede na žrtve, hitijo v drastično zniževanje proračunskih deficitov.

Ekonomist Sašo Polanec pa je opozoril, da ocena odraža pričakovanje komisije, da proračunski primanjkljaj v naslednjem letu ne bo več presegal predvidene meje treh odstotkov. Ker pa je ta zelo blizu tej meji, ga bo treba izvesti brez večjih odstopanj.

Čeprav je do njega kritičen, pa meni, da opozicija, ki meni, da je nerealen, v tem pogledu pretirava. "Vlada je sprejela številne ukrepe, s katerimi povečuje davke, pri čemer je tudi neučinkovita," je ocenil, "premalo pa je naredila pri izdatkih za plače in pokojnine", je dodal.

Vlada bi zato po njegovem mnenju v javnem sektorju morala narediti analizo zaposlovanja, njegovo učinkovitost pa bi lahko dvignila s pravim sistemom nagrajevanja. Tam namreč obstaja povsem napačen plačni sistem, ki tolerira nizko produktivnost ljudi in omogoča, da se politično nastavljenih ljudi ne more degradirati. "Sramota je višina plač v nekaterih poklicih: 600 evrov neto je prenizka plača v javnem sektorju za osebe s srednješolsko izobrazbo, 900 evrov neto je prenizka plača za osebe z diplomo," je ponazoril.