Bruselj zaradi sistemskih napak ustavil izplačilo 185 milijonov evrov

Evropska komisija je odločitev utemeljila na ugotovitvah, zapisanih v osnutku svojega revizijskega poročila, ki ga je Slovenija prejela 20. januarja letos. Vladna služba za razvoj in kohezijsko politiko in urad za nadzor proračuna pri ministrstvu za finance sta v dopisu komisiji že izrazila začudenje nad njeno odločitvijo, so sporočili na ministrstvu za gospodarstvo.

Slovenija namreč ni imela predhodnega zagovora oziroma možnosti preizkusa ugotovitev iz osnutka revizijskega poročila. V osnutku omenjenega poročila je zapisano, da komisija pričakuje odgovor od slovenskih nacionalnih organov v dveh mesecih od prejema prevoda osnutka poročila v slovenskem jeziku. Le-tega pa urad za nadzor proračuna še ni prejel.

Slovenija ni imela možnosti zagovora

Kljub temu je komisija prekinila plačilo za štiri vmesne zahtevke za plačilo, prejeto decembra lani v višini 185 milijonov evrov. Slovenija je s tem, kot so zapisali na ministrstvu, postavljena v položaj brez možnosti predhodnega zagovora oziroma preizkusa ugotovitev. Zato je Slovenija izrazila nestrinjanje z odločitvijo in poudarila, da se revizijski organ ne strinja z nekaterimi ugotovitvami in predlaganimi ukrepi.

Če komisija meni, da ugotovitvam iz osnutka revizijskega poročila ni mogoče oporekati in so zato dokončne, je po njihovem mnenju tudi brezpredmetno, da slovenskemu revizijskemu organu pošilja še prevod osnutka ter od njega v dveh mesecih pričakuje odgovor.

Slovenija je pozvala komisijo, da počaka do zaključka postopkov, povezanih z njenim revizijskim poročilom, saj je šele končno revizijsko poročilo in v njej zapisane ugotovitve lahko osnova za prekinitev roka plačil in izvedbo popravljalnih ukrepov.

Evropsko komisijo so tudi pozvali, da ponovno pretehta odločitev, saj zaustavitev plačil, ki sicer s strani komisije že zamujajo, pomeni resno likvidnostno nevarnost, ki bo povzročila nezmožnost izpolnjevanja pogodbenih obveznosti države do upravičencev do sredstev evropske kohezijske politike.

Komisija: Ne govorimo o goljufijah, temveč pomanjkljivostih

V komisiji pa so pojasnili, da so ustavili izplačila, ki se nanašajo na dva operativna programa: regionalna politika in konkurenčnost, v okviru katerega so ustavili izplačilo 67,8 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, in infrastruktura, pri čemer so ustavili izplačilo 105 milijonov evrov iz kohezijskega sklada in 12,3 milijona evrov iz sklada za regionalni razvoj.

Izplačila so ustavili, ker so ocenili, da obstajajo resne pomanjkljivosti v sistemu za upravljanje in nadzor programov ter da sistem javnega naročanja včasih ne deluje povsem odprto in transparentno, je pojasnila tiskovna predstavnica komisarja za regionalno politiko Johannesa Hahna, Shirin Wheeler.

V komisiji so v stiku s slovenskimi oblastmi - predstavniki komisije bodo ta teden na obisku v Sloveniji in omenjen problem bo ena ključnih točk pogovorov - in menijo, da bo problem mogoče rešiti v nekaj tednih, če bodo slovenske oblasti upoštevale pomisleke komisije glede sistemskih in finančnih vidikov. "Ni treba, da smo preveč vznemirjeni zaradi tega, saj je to rutinski postopek, ki ga opravljamo v vseh članicah, da bi zagotovili ustrezno porabo denarja davkoplačevalcev," je še poudarila Hahnova tiskovna predstavnica.

Na tej točki ne govorimo o goljufijah, temveč o pomanjkljivostih sistema upravljanja in nadzora, ki morda ni dovolj učinkovit in kakovosten, da bi prepoznal goljufije. "To ne pomeni, da so bile goljufije, niti to ne pomeni, da ne bomo ugotovili nobene goljufije. A to je druga zgodba," je dodala.
Pomembno je tudi zagotoviti odprt in transparenten sistem javnega naročanja, tako da bo imel vsakdo enake možnosti pri potegovanju za projekte, in to mora biti jasno izraženo v javni dokumentaciji, je še izpostavila.

Za sprostitev izplačil mora Slovenija sodelovati s komisijo pri iskanju rešitev ter zagotoviti ustrezne sistemske in finančne popravke, h katerim je komisija pozvala v pismu, ki ga je poslala slovenskim oblastem ob ustavitvi izplačil. To ne pomeni nujno izgube denarja, temveč je lahko rešitev prenos sredstev na druge, neproblematične projekte, je pojasnila Wheelerjeva. Kolikšni bodo finančni popravki, je po njenih besedah še stvar razprave.