Njeno kandidaturo so predlagali intelektualci iz kroga Nove revije, Rudi Šeligo, Aleksander Zorn in Drago Jančar, s podpisi pa so kandidaturo med drugim podprli Viktor Blažič, Andrej Capuder, Niko Grafenauer, Ivo Hvalica, Manca Košir, Boris A. Novak, Jože Pučnik, Jože Snoj in Dane Zajc.
Gre za civilno pobudo, je na novinarski konferenci povedal Rudi Šeligo, kljub temu pa je vse parlamentarne stranke pozval, da podprejo Brezigarjevo. Če stranke kandidature ne bodo podprle s poslanskimi podpisi, bodo predlagatelji zbrali podpise volivcev, je še napovedal. Kandidatka za predsednico je povedala, da bo njen glavni poudarek v predvolilnem programu pravna država, enakost pred zakonom in blaginja Slovenije. "Ker želim biti kandidatka vseh ljudi v Sloveniji in glede na to, da sem ena od tistih številnih Slovencev, ki v srcu dobro mislijo, pričakujem podporo vseh političnih strank pri moji kandidaturi in podporo slovenskih volivcev," je povedala Brezigarjeva.
V obrazložitvi predloga je Šeligo povedal, da se podpisniki zavzemajo za uresničitev pravne in socialne državo, za enakost pred zakonom, uspešno gospodarstvo, za moderno in vsem dostopno zdravstvo in šolstvo, razcvet znanosti in kulture, življenje v miru in toleranci.
Kandidatura ni »antikučanovska«
Aleksander Zorn je pojasnil, da njihov predlog ni "antikučanovski". Dodal je, da so se ljudje v Sloveniji navadili, da je predsedniško mesto rezervirano za "ekipo, ki je malone fevdalno določena in narejena. Vedno prihaja predsednik od tam in vedno ljudstvo voli predsednika, ki prihaja iz te kaste". Povedal je še, da si ne želi predsednika, ki bi sprejemal preprodajalce z orožjem, ampak bi bil vrhovni poveljnik obrambnih sil. Zorn tudi upa, da se bo lahko njihova kandidatka "človeško, osebnostno in programsko predstavila, da je ne bi napadali s predznaki, ki ne sodijo v naš čas, in da je "lobistični medijski krogi" ne bi vnaprej odpisali.
Barbara Brezigar je bila rojena leta 1953 v Ljubljani, 1977 je diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani, 1980 pa je začela delati kot okrožna državna tožilka v Ljubljani. Leta 1995 je postala vršilka dolžnosti vodje okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, leto kasneje pa je postala vodja skupine državnih tožilcev za posebne zadeve. S tega mesta je odstopila leta 1999, vrhovna državna tožilka je postala leto pred tem. Po polletnem opravljanju funkcije pravosodne ministrice v vladi Andreja Bajuka se je vrnila v državno tožilstvo. Na lanskih parlamentarnih volitvah je bila kandidatka za poslanko na listi SDS, sicer pa ni članica nobene politične stranke.
