Izbrisani in odškodnine: 'Janševa vlada ni naredila praktično ničesar'

Evropsko sodišče za človekove pravice Sloveniji ni podaljšalo roka za pripravo odškodninske sheme za izbrisane, za kar je zaprosila vlada, so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo. Odgovor sodišča je državno pravobranilstvo, ki v zadevi zastopa državo, dobilo 14. maja. V njem je tudi zapisano, naj Slovenija o implementaciji sodbe glede izbrisanih redno poroča pred pristojnim odborom namestnikov ministrov Sveta Evrope. Omenjeni odbor bo zasedal v začetku junija v Strasbourgu, udeležil pa se ga bo minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant.

Minister Virant je dejal, da je sodišče ocenilo, da je bil ta rok dovolj dolg. "Pravzaprav se lahko s to oceno strinjamo. Do zamude je prišlo zaradi politične blokade. Ker ni bilo nobene politične volje, nobene politične usmeritve, da bi se ta zakon pripravil in šel v proceduro. Skratka, zelo kratkovidno. Namreč zamuda lahko državo stane kar nekaj denarja," je razvoj dogodkov komentiral Virant. Tako ostaja rok za uveljavitev sheme 26. junij. A Virant pravi, da bi ob maksimalni naglici zakon lahko sprejeli kvečjemu septembra.

"Janševa vlada pri pripravi odškodninske sheme, ki jo moramo na podlagi sodbe sprejeti, ni naredila praktično ničesar in zato je nastala velika zamuda," je dejal Virant.

Gorenak očitke zavrača

Nekdanji minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je zavrnil očitke, da na tem področju odškodnin za izbrisane niso naredili nič in da je zato nastala zamuda.

Povedal je, da so v času njegovega mandata vseskozi sledili temu, kar je državi junija lani naložilo evropsko sodišče. V treh mesecih so poravnali odškodnine šestim izbrisanim, do 26. decembra pa so morali pripraviti tudi načrt reševanja problema. Ta rok jim je sodišče za en mesec podaljšalo in oddali so ga januarja letos, je pojasnil Gorenak.

Med predajo poslov je svojemu nasledniku Gregorju Virantu, kot pravi Gorenak, med drugim predstavil tudi omenjeni načrt in zastavljene usmeritve za pripravo zakonodaje. Od predaje poslov je bilo po njegovem mnenju dovolj časa za sprejetje zakonodaje, za izpolnitev obveznosti v določenem roku pa po Gorenakovem mnenju tudi še ni prepozno.

Osnutek zakona že pripravljen

Ne glede na to, kaj se je dogajalo v preteklosti, pa je jasno, da Slovenija mora čim prej ukrepati. Virant tako pravi, da se je tega projekta lotil prednostno, tako da je osnutek zakona že pripravljen.

V ponedeljek ga bo ministrstvo najprej predstavilo prizadetim oziroma organizacijam, ki zastopajo izbrisane. Ob tem Virant pravi, da bodo vabila poslali vsem organizacijam, ki jih poznajo, preostale pa bodo k udeležbi povabili preko spleta. V postopku sprejemanja zakona bodo torej kljub vsem zamudam upoštevali tudi čas za javno razpravo.

"Potem bomo pa z maksimalno hitrostjo šli skozi usklajevanja v vladi in koaliciji in skušali zakon čim prej spraviti skozi DZ," navaja minister. Če bodo ocenili, da bi lahko nastala finančna škoda za državo, bi zakon lahko po njegovih besedah predlagali v sprejetje tudi po nujnem postopku.

Virant svari, da lahko zamuda povzroči nove tožbe pred evropskim sodiščem. "Praksa je pokazala, da nas takšne tožbe na koncu stanejo več, kot pa če zadevo sami interno uredimo, zato mi je žal, da so to zamudo v mandatu prejšnje vlade pridelali, in bom napel vse sile, da zakon o odškodninski shemi čim hitreje pride čez državni zbor," je dodal.

Spomnimo

Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu je 26. junija lani odločil, da slovenskim oblastem ni uspelo v celoti urediti vprašanja izbrisanih, vladi pa naložil, naj pripravi sistem odškodnin. Državi je tudi naložil, da mora v enem letu pripraviti celovit sistem izplačila odškodnin izbrisanih. Aprila letos je vlada napovedala, da bo Evropsko sodišče za človekove pravice zaprosila za podaljšanje omenjenega roka, a ji sodišče prošnje ni odobrilo.