'Državljanke in državljani boste povedali, kdo naj vodi vlado, in to je edino prav'

Alenka Bratušek po dobrem letu dni odhaja s funkcije predsednice vlade. Na Twitterju in Facebooku je objavila odstopno izjavo in dodala: ''Če res vsi mislijo, kar govorijo, gremo na volitve pred poletjem. Državljanke in državljani boste povedali, kdo naj vodi vlado, in to je edino prav''.

V kabinetu predsednika DZ Janka Vebra so prejeli odstopno izjavo premierke. Tudi v kabinetu predsednika republike Boruta Pahorja so potrdili, da so jo prejeli v vednost.

Bratuškova se sicer danes in jutri mudi v Parizu, kjer potekata redni ministrski svet in forum Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). V Parizu je dejala, da tudi prihajajoče predčasne volitve ne bodo razlog, da bi Slovenija doživela novo krizo. "Prepričana sem, da bomo vse stvari peljali v smeri še večje in še boljše gospodarske aktivnosti," je povedala.

Seja že v četrtek

Tudi predsednik DZ Veber je na novinarski konferenci potrdil, da je prejel premierkino odstopno izjavo, v kateri želi, da se poslanci čim prej seznanijo z njenim odstopom. Kolegij predsednika DZ bo v sredo ob 17. uri, seja pa v četrtek ob 14. uri.

Poleg tega je nekdanjega vodjo poslanske skupine PS Janija Möderndorferja obvestil, da izpolnjujejo vse pogoje za ustanovitev poslanske skupine nepovezanih.

Veber in Pahor na pogovor z ustavnimi pravniki

Veber je sporočil, da se je sestal s Pahorjem, s katerim sta se dogovorila za pogovor z ustavnimi pravniki. Z njimi naj bi dogovorili, kako nadaljevati postopke v DZ, prav tako bodo govorili o predčasnih volitvah – kako skrajšati roke, ali so lahko volitve med počitnicami, ipd.

Zaradi zakonskih rokov je Veber skeptičen, da bi bile lahko volitve še pred poletjem. Predsednik republike mora namreč po seznanitvi DZ o odstopu premierke opraviti pogovore s poslanskimi skupinami. Kako dolgo bi lahko to trajalo, se bodo prav tako poskušali dogovoriti v sredo. ''Da bi bile lahko volitve že 22. junija, pa se mi ne zdi realno,'' je ponovil Veber.

Iz urada predsednika republike so sporočili, da je Pahor pravne strokovnjake na posvet povabil v sredo. Med drugim predsednika republike zanima njihovo mnenje če in v kolikšni meri na razpis in izvedbo predčasnih volitev vplivajo šolske in parlamentarne počitnice ter ustavna dopustnost skrajševanja 30 dnevnega roka, v katerem državnemu zboru lahko predlaga kandidata za predsednika vlade.

Že v četrtek pa bo Pahor ločeno na posvet povabil vodje poslanskih skupin, da bi od njih slišal datume, primerne za razpis predčasnih volitev in poglede na vsa ostala vprašanja, ''ki so pomembna za čim bolj uspešno delovanje države do imenovanja nove vlade po predčasnih volitvah''.

Na volišča septembra?

Poslovnik DZ določa, da se mora obvestilo premierke o odstopu uvrstiti na dnevni red seje DZ najpozneje v sedmih dneh po prejemu. Predsednik republike, poslanske skupine ali najmanj deset poslancev ima za tem možnost predlagati novega mandatarja. Če DZ v 30 dneh ne izvoli novega mandatarja oz. predlogov zanj ne bi bilo, predsednik republike razpusti DZ in razpiše predčasne volitve.

Pahor bo verjetno skušal ujeti datum 6. julij, a bi se moral ob skrajšanju volilnih opravil na minimalnih 40 dni, kar mu zakonodaja omogoča, odpovedati tudi začetnemu 30 dnevnemu roku, ki bo začel teči v četrtek. To pa bi bilo lahko po mnenju mnogih ustavno sporno. To Pahorju odsvetuje tudi predsednik državnega zbora. Zato je pričakovati, da bo predsednik republike ob neenotnih pravnih mnenjih in soočen z grožnjo morebitne ustavne obtožbe zaradi kršenja rokov, ravnal konzervativno. To pa zelo verjetno pomeni uveljavitev maksimalnih rokov in v končni fazi volitve na eno od nedelj v septembru, so poročali v Svetu.

Večina strank in tudi Bratuškova se zavzema za volitve pred poletjem, saj da bi bilo to najboljše za državo. 22. junij, ki ga omenja Bratuškova po poročanju Sveta odpade, saj bi uradni začetek kampanje, mesec dni prej, 22. maja torej, padel na predvečer volilnega molka za evropske volitve.

SDS za samorazpustitev DZ

Današnji uradni odstop premierke je na novinarski konferenci komentiral tudi vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Dejal je, da je odstop posledica spoznanja, da je ta vlada neučinkovita, nekompetentna. Stanje pa je podobno kot 2011, je dodal in nadaljeval, da je Slovenija talec omrežij, ki vladajo iz ozadja. To je vidno tudi pri in po razpadu stranke PS.

Ob tem je dodal, da je stranka SDS v tem trenutku edina stranka, ki ima pripravljen program za predčasne volitve. Po njegovih besedah v SDS nimajo samo sistemskih rešitev za to, kar Slovenija potrebuje v gospodarskem in razvojnem smislu temveč imamo tudi ustavne rešitve, ki so sestavni del oziroma predpogoj za izvedbo tega projekta.

Poslanska skupina SDS je danes vložila tudi predlog za spremembo 81. člena ustave, s katero bi omogočili samorazpustitev DZ, je poudaril Tanko. S tem bi po njegovih besedah poenostavili postopke do predčasnih volitev. "Postopek je jasen in enostaven, z njim bi se izognili vsem špekulacijam za predčasne volitve," je dejal Tanko. Začetek postopka za samorazpustitev DZ bi lahko bil možen s podpisi 20 poslancev. Ob tem je Tanko izrazil upanje, da bo dogovor parlamentarnih strank glede te ustavne spremembe možen že pred razpisom tokratnih predčasnih volitvah. Po njegovem mnenju je možno vse postopke zaključiti v 14 dneh.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han pravi, da bodo predlog SDS preučili. "Kar se mene osebno tiče, dam ta trenutek podpis za to," je še dejal.

Poslanec PS Jožef Kavtičnik pravi, da je na tem področju treba nekaj narediti, a da se tik pred volitvami in tako hitro v ustavo ne bi smelo posegati. Zato je potezo ocenil kot "piar" dejanje.

Möderndorfer je pojasnil, da predloga SDS še ni videl, se mu pa zdi nenavadna ta "telovadba, s katero hočejo v bistvu doseči samoukinitev".

Vodja poslancev NSi Matej Tonin je dejal, da uradnega stališča stranke ne more podati, zanj osebno pa je ustava steber, ki se ga ne spreminja na hitro.

V DL, SLS in DeSUS komentarja k aktualnim predlogom za poenostavitev postopkov, ki bi pripeljali k skorajšnjim predčasnim volitvami, še niso podali.

Šef evroskupine upa, da bo Slovenija kmalu spet imela stabilno vlado

Slovenija v gospodarskem smislu trenutno ni med najmočnejšimi državami, tako upam, da bo kmalu spet imela stabilno vlado in da bo nadaljevala po poti reform, ki jih že začela izvajati, pa je poudaril šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem. "Politična nestabilnost v kateri koli državi me vedno skrbi, saj so vsaka menjava vlade in vsake volitve izguba časa, a pomembno delo je treba opraviti, tudi v Sloveniji - glede bank in strukture gospodarstva, da bo konkurenčnejše," je še dejal.

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pa verjame, da bo Slovenija spet dobila dobro vlado. Notranjepolitičnega dogajanja v državi ni želel komentirati, je pa ocenil, da je Slovenija na pravi poti.