Factor banka in Probanka v nadzorovano likvidacijo

Banka Slovenije je predlagala nadzorovano prenehanje delovanje dveh slovenskih bank: Factor banke in Probanke. Minister za finance Uroš Čufer je pojasnil, da so danes na seji vlade, na kateri je bil prisoten tudi guverner Banke Slovenija (BS) Boštjan Jazbec začeli obravnavati ukrepe za krepitev stabilnosti bank. Tako je vlada na predlog medresorske komisije obravnavala pobudo Banke Slovenija za uporabo dveh ukrepov. S prvim ukrepom je država izdala poroštvo za zagotavljanje likvidnosti in solventnosti omenjenima bankama. Za Probanko je vlada izdala poroštvo v višini 490 milijonov evrov in 540 milijonov evrov za Factor banko.

Drugi ukrep pa je pojasnil Jazbec, ki je povedal, da so na vlado dali predlog za uvedbo postopka nadzorovanega prenehanja delovanja obeh bank. Med razlogi za takšen ukrep je izpostavil neizpolnjevanje pričakovanj po zahtevani kapitalski ustreznosti v obeh bankah, dolgotrajne in negotove postopke dokapitalizacije in pa predvsem izredno šibko likvidnost, ki se je v teh dveh bankah poslabševala. Zaradi tega banki nista sposobni preživeti na trgu, so prepričani v BS.

Vsi varčevalci, tako fizične kot tudi pravne osebe, bodo poplačani, zagotavlja Jazbec, banki pa bosta do zaključka vseh poslov delovali povsem normalno, le novih poslov praviloma ne bosta sklepali. Stranke bodo tudi še naprej lahko nemoteno poslovale z bančnimi karticami, opravljale plačilni promet in druge bančne storitve. Postopek lahko traja tudi dve do tri leta, je dejal Čufer.

Če bodo ugotovljene nepravilnosti, bodo sledile ovadbe

Banka Slovenije si želi predvsem krepiti preostali del bančnega sektorja v državi, hkrati pa zaščititi vse varčevalce v bančnem sistemu, pojasnjuje Jazbec. V BS so izredni upravi naložili, da vsak sum storitve kaznivega dejanja nekdanjih članov uprave in nadzornega sveta banke oziroma drugih zaposlenih prijavi ustreznim organom.

Nadzorovano prenehanje pomeni, da bosta obe banki dobili izredni upravi, ki ju je že določila BS. V Probanki bo izredni predsednik uprave Imre Balogh, člana uprave pa bosta še Igo Gruden in Marko Novak. V Factor banki pa bo predsednik izredne uprave Klaus Schuster, Matevž Slapničar in Vitomir Kraševec pa bosta člana izredne uprave. Z imenovanjem izredne uprave so dosedanjima upravama prenehale pristojnosti, naloge nadzornega sveta in skupščine pa bo opravljala Banka Slovenije.

Posojilojemalci bodo morali dolgoročna posojila normalno odplačevati. "V tem trenutku ne bo nobenih predčasnih odpoklicev posojil, potem pa bo izredna uprava v skladu s svojo politiko in otvoritveno bilanco poskušala ta posojila ali prenesti kamorkoli drugam ali izterjati svoj dolg," je dejal Jazbec.

Visoke obrestne mere, ki sta jih jih za depozite ponujali obe banki, so bile po besedah Jazbeca znak, da imata obe banki težave z likvidnostjo. "Upamo, da bodo pritiski na pasivne obrestne mere zaradi tega nižji in da bodo nižji tudi pritiski na aktivne obrestne mere," je dejal Jazbec.

Jazbec je tudi zatrdil, da si vlada in BS trudita preprečiti scenarij, ki se je zgodil na Cipru. BS sicer zagotavlja, da je likvidnostni položaj drugih bank in hranilnic stabilen, zato likvidacije za še kakšno slovensko banko za zdaj ne gre pričakovati. Vse druge banke imajo tudi zadostne rezerve.

Evropska komisija potrdila državno poroštvo in pozdravlja likvidacijo

Načrte Slovenije, da zagotovi državno poroštvo za obveznosti Factor banke in Probanke je že odobrila Evropska komisija, ki ocenjuje, da so ukrepi nujni za zagotovitev finančne stabilnosti v Sloveniji in da ne bodo nepravilno izkrivili konkurence. Komisija ugotavlja, da je državno poroštvo nujno za ohranitev stabilnosti finančnega sistema v Sloveniji in je v skladu s spremenjenimi pravili o državnih pomočeh za banke.

Ukrep je bil oblikovan tako, da bo stabiliziral pasivno stran bilanc obeh bank in dal zagotovilo trgom, piše komisija in dodaja, da je ukrep odobrila kot začasno pomoč za obdobje dveh mesecev oz. dokler ne bo sprejela končne odločitve o načrtu prestrukturiranja ali postopnem prenehanju obeh bank. Ta načrt naj bi Slovenija v Bruselj poslala v roku dveh mesecev.

Viri pri Evropski komisiji so zatrdili, da odločitev o nadzorovani likvidaciji ni razlog za preplah. Zatrdili so, da v Bruslju odločitev slovenskih oblasti popolnoma podpirajo in da nikakor ne gre za dogodek, ki bi Slovenijo približal programu pomoči. Poudarili so, da so slovenske oblasti naredile pravo stvar. Spomnili so, da sta imeli obe banki težave že dolgo časa. Te so bile dobro znane, banki pa se nista bili spodobni normalno prestrukturirati. Kot poudarjajo viri, gre za nujen korak v procesu čiščenja bančnega sistema, kar je nekaj, kar Slovenija mora storiti in na kar jo v Bruslju vseskozi opozarjajo.

So banki odnesli tajkuni?

Factor banka in Probanka sta praktično enako veliki, saj vsaka upravlja z okoli milijardo evrov, kar je le dobra dva odstotka slovenskega bančnega trga.

Factor Banka je imela lani 21 milijonov evrov izgube. V oddaji 24UR so poročali, da je glede na različne vire denar posojala Tomažu Lovšetu, ki naj bi dobil 1,5 milijona evrov posojila. Banka je sodelovala tudi, ko so Grepu za projekt Stožice odobrili dodatnih 115 milijonov posojila. Zdaj ima iz tega naslova v prisilni poravnavi odprto več kot 7-milijonsko terjatev. Odkupovali so terjatve v nasedlem projektu Bužekijan, propadlo Primorje jim še vedno dolguje 1,4 milijona evrov. Pet milijonov so posodili podjetju FB investicije, preko katerega je Igor Bavčar obvladoval in na koncu na kolena spravil Istrabenz. Od njih je dobil denar tudi Zoran Janković, ko je preko KLM naložb kupoval Mercator (posojilo v višini 11 milijonov evrov). Še dva milijona pa so posodili tudi zdaj zaprtemu Binetu Kordežu.

Podobna zgodba pa je tudi v Probanki. Banka je lani pridelala več kot 50 milijonov izgube, njihov lastnik pa je v stečaju. Ker so na veliko posojali Trimu, so morali terjatve spremeniti v lastniški delež podjetja, ki je zdaj v resnih težavah. Kar 30,2 milijona evrov, ki jim jih dolguje Viator&Vektor je najbrž izgubljenih za vedno, prav tako deset milijonov terjatev do Mariborske livarne Maribor. Banka je posojala tudi propadlima podjetjema Medaljon in Zlata moneta 2, ki so ju ustanovili prav za menedžerski prevzem Probanke, ki pa ni uspel. S kar 90 milijoni evrov so sodelovali tudi pri neuspelem menedžerskem odkupu Avtotehne, posojali pa so tudi Stavbarju (več kot dva milijona evrov).

Jože P. Damijan: Ukrep je nujen, po konsolidaciji le tri ali štiri banke

Ekonomist Jože P. Damijan pravi, da je ukrep Banke Slovenija logičen in nujen. "To je začetek resne konsolidacije slovenskega bančnega sistema, kjer bodo od domačih bank najverjetneje ostale le tri ali štiri," pravi. Ukrep je za sanacijo in konsolidacijo slovenskega bančnega sistema nujen. "Škoda, da se Banka Slovenije tega ni lotila že pred štirimi leti, saj bi bil v tem primeru strošek za davkoplačevalce bistveno manjši," je prepričan.

V luči garancije države za obveznosti obeh bank in bančne vloge po njegovem mnenju ne bi smelo priti do navala na banke, kar je Banka Slovenije tudi hotela preprečiti. "Seveda pa tega nikoli ni mogoče izključiti," pojasnjuje.

Ocenjuje, da "lukenj" Factor banke in Probanke nihče ne bi hotel kupiti. "Potencialne investitorje iz eksotičnih držav je do sedaj zanimala le njuna bančna licenca za poslovanje v območju evra, vendar pa nikakor ne bi hoteli prevzeti njunih bremen oziroma lukenj," je dejal.

Po končani konsolidaciji slovenskega bančnega sistema bodo od domačih bank najverjetneje ostale le tri ali štiri, meni Damijan. "Pričakovati je, da bodo Banka Celje, Abanka in Gorenjska banka pripojene oz. prodane eni od obstoječih domačih bank, izjemoma je možno tudi h kakšni tuji. Če bo seveda pri tujih bankah sploh interes za kaj takega," je sklenil.

Soglasje spodbujanju razvoja malih in srednje velikih podjetij

Vlada pa je danes dala soglasje tudi h ključnim elementom ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij pri Slovenski izvozni in razvojni banki (SID).

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo s SID podpisalo pogodbo o zagotovitvi sredstev za izvajanje ukrepa finančnega inženiringa v višini 120 milijonov evrov iz državnega proračuna. S tem bo podprtih najmanj sto razvojnih projektov podjetij, do konca leta 2016 pa naj bi bilo zagotovljeno financiranje najmanj tisočih mikro, malih in srednje velikih podjetij, hkrati pa naj bi ohranili okoli 30.000 delovnih mest.