S plačili zamujajo vse bolnišnice, tudi oba klinična centra

Kemofarmacija je zaradi neplačevanja računov v sredo ustavila dobavo zdravil in zdravstvenega materiala splošnima bolnišnicama na Jesenicah in v Izoli. Predsednik uprave Kemofarmacije Davorin Poherc opozarja, da že nekaj časa zaradi plačilne nediscipline občasno zaustavljajo dobavo zdravil več bolnišnicam. Pri plačilu zamujajo vse bolnišnice, najdlje prav jeseniška bolnišnica, ki zamuja 150 dni čez rok plačila. Kritičnih je pet oziroma šest bolnišnic, ki s plačilom zamujajo več kot 100 dni. Pri plačilih po njegovih besedah zamujata tudi oba klinična centra, pri katerih so zneski zaradi njune velikosti toliko višji. Skupne zapadle terjatve do Kemofarmacije tako po njegovih besedah znašajo 10 milijonov evrov, zato se tudi sami soočajo s težavami z likvidnostjo.

Poherc je pojasnil, da najstarejši računi, ki jih jeseniška bolnišnica ni plačala Kemofarmaciji za dobavo zdravil, sežejo v september 2012. Zato so tudi zaustavili dobavo zdravil tej bolnišnici. To se pri tej bolnišnici ni zgodilo prvič, je dejal in dodal, da je zdaj situacija prišla tako daleč, da niti direktor bolnišnice več ne vidi izhoda in se zaveda, da se v kratkem brez pomoči države ne bo rešil, je dejal Poherc.

Izolska bolnišnica je danes po njegovih besedah poravnala določene stroške in tako bodo v prihodnje lahko prejeli zdravila.

Minister Gantar: Grožnja o zaprtju je pretirana

Minister za zdravje Tomaž Gantar je v odzivu dejal, da je na finančne težave izolske bolnišnice opozarjal že nekaj časa, medtem ko so ga težave jeseniške bolnišnice presenetile. Vseeno pa meni, da je grožnja jeseniške bolnišnice o zaprtju vrat pretirana, in da bodo bolniki na teh dveh območjih še vedno prejemali kakovostno zdravstveno oskrbo. Kot je dejal, je dobaviteljev zdravil več, določena zdravila pa se da dobiti tudi kje drugje. Skrbi pa ga, kako bo na dolgi rok. Gantar ne more izključiti scenarija, kakršen je v Grčiji, kjer zmanjkuje zdravil tudi v lekarnah.

Kje je rešitev?

Kot možno rešitev za premostitev nelikvidonsti je omenil vključitev bolnišnic v sistem upravljanja z likvidnostjo v okviru državnega proračuna. Tako bi lahko iz zakladnice pridobile kratkoročna likvidnostna posojila, a bi tudi morale v zakladnico nakazovati morebitne presežke. Dve bolnišnici sta se po njegovih besedah za to možnost že odločili.

Druga možnost je po njegovem mnenju dogovor z Zavodom za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), kar da bi bilo tudi korektno. Velik del problema financiranja in zamikanja nakazil namreč predstavlja informacijski sistem ZZZS. V tem sistemu, tako Gantar, naj bi bilo več napak, zato izvajalci v tem letu naj ne bi dobili prihodkov za zdravstvene storitve iz prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj. Ti po ministrovih besedah predstavljajo tudi do 30 odstotkov prihodkov bolnišnic.

V ZZZS pa medtem zanikajo, da njihov informacijski sistem predstavlja velik del problema financiranja in zamikanja nakazil zdravstvenim zavodom. Pojasnjujejo, da je res prišlo do težave s sistemom, a le pri izolski bolnišnici, ki svojega informacijskega sistema ni pravočasno prilagodila projektu ZZZS.

Bolnišnica Izola: Dobava je motena že nekaj tednov

Direktor izolske bolnišnice Jani Dernič je sporočil, da je v njihovi ustanovi že nekaj tednov motena dobava medicinskega materiala in zdravil. "Zavedamo se, da je potrebno skrbno naročanje in skrbimo, da je vpliv na načrtovano oskrbo bolnikov čim manjši. V prihodnjih tednih pričakujemo povečanje težav zaradi hkratnih učinkov premika izplačila akontacij v mesec marec, zamude pri poračunu za leto 2012. Velja pa za vse izvajalce zdravstvenih storitev v državi," je odgovoril Dernič.

Izolsko bolnišnico sicer že dalj časa pestijo finančne težave. Sredi lanskega leta so celo zakrožile govorice, da bi izolskemu zavodu lahko zmanjkalo denarja tudi za plače zaposlenih. Oktobra so sicer v bolnišnici, ki je veljala za eno izmed energetsko najbolj potratnih v državi, zaključili s projektom energetske sanacije stavbe, s čimer naj bi privarčevali okoli pol milijona evrov letno in tako vsaj delno prispevali k finančni sanaciji. Po zadnjih napovedih naj bi izolska bolnišnica lansko leto zaključila z okoli 1,9 milijona evrov izgube.

Bolnišnica Jesenice: Razmere so dramatične

Kot so na današnji novinarski konferenci povedali predstavniki Splošne bolnišnice Jesenice, so razmere dramatične, v dveh tednih jim bo zmanjkalo zdravil, ki so nujna za izvajanje operacij.

Težave izhajajo iz vladnih varčevalnih ukrepov

Zaradi hudih likvidnostih težav, ki izhajajo iz vladnih varčevalnih ukrepov, jeseniška bolnišnica dobaviteljem dolguje štiri milijone evrov, od tega je 2,8 milijona evrov že zapadlih obveznosti. Bolnišnica ni sposobna plačati računov, zato je v sredo dobavo ustavil največji dobavitelj Kemofarmacija, ki je dobavljal številna nujna zdravila, med njimi tudi taka za zdravljenje okužb in oživljanje pacientov.

Rezerv za dva tedna, nato pa lahko zaprejo vrata

"Brez zdravil za oživljanje, kot je adrenalin, se mi pravzaprav ne smemo lotiti nobene operacije. To pomeni, da kirurgija in urgenca ne moreta delati. Stanje je dramatično," je opozoril predstojnik kirurške službe v bolnišnici Janez Pšenica in poudaril, da imajo rezerv le za okrog dva tedna, potem lahko bolnišnico kar zaprejo.

Ali obstaja rešitev?

Edina rešitev je, da vlada ali zavarovalnica zagotovita potrebna sredstva. "Potreben je interventen ukrep in dokapitaliziranje bolnišnice," je pristojne pozval direktor bolnišnice Igor Horvat, ki z direktorji drugih splošnih bolnišnic že dve leti opozarja, da je treba sistemsko rešiti zdravstveni sistem. "Stanje v slovenskem zdravstvu je kritično," je opozoril.

Kdaj so se začele težave?

Jeseniška bolnišnica je še pred letom in pol tekoče poravnavala obveznosti do dobaviteljev. V zadnjem letu pa se je likvidnost, to je sposobnost sprotnega plačevanja dobaviteljev, bistveno spremenila. "Najbolj drastično spremembo pomeni sklep vlade, da se polovico dvanajstine prenese iz februarja v marec. To pomeni izpad 1,3 milijona evrov in že v tako slabi likvidnosti situaciji je to kaplja čez rob," je opozorila strokovna direktorica bolnišnice Sandra Tušar.

"Resno ogroženo kakovostno zagotavljanje ustrezne obravnave pacientov"

S ponovnim triodstotnim znižanjem cen zdravstvenih storitev glede na sklepe vlade, zamikom plačil opravljenih storitev in  težav pri dogovarjanju z dobavitelji so se razmere tako zaostrile, da je resno ogroženo kakovostno zagotavljanje ustrezne obravnave pacientov, opozarjajo v bolnišnici. "Ustavitev dobav pomeni veliko prelomnico pri delovanju bolnišnice, zalog materiala je le za okrog 600.000 evrov," je opozoril Horvat.

Nekatera zdravila se dobijo le pri Kemofarmaciji

Bolnišnica nekaterih nujnih zdravil, ki jih je dobavljala Kemofarmacija, ne more dobiti pri drugih dobaviteljih, saj jih na slovenskem tržišču ni. Gre za nujna zdravila za preprečevanje okužb in zdravila za oživljanje, kot so adrenalin, atropin in noradrenalin, brez katerih ni varno izpeljati operacij. "Kot bolnišnica brez likvidnostnih sredstev teh zdravil enostavno ne moremo kupiti," je izpostavila Tušarjeva.

Jih bodo zapustili tudi drugi dobavitelji?

Finančno stanje bolnišnice je kritično tudi drugače. V bolnišnici vsako leto zmanjšujejo stroške porabe in naredijo več za manj denarja. Zdaj pa rezerv ni več. "Pacienti likvidnostnih težav še ne občutijo, ne plačujemo pa dobaviteljev in ne obnavljamo opreme, ki je na 80 do 90 odstotkih iztrošenosti," pojasnjuje Horvat. Hkrati pa ga skrbi, da bodo tudi drugi dobavitelji postopali enako kot Kemofarmacija.

Ali lahko zmanjšajo plače zaposlenim?

"Poleg tega bomo postrgali vsa sredstva, da bomo marca sploh lahko zagotovili plače," je povedal Horvat in pojasnil, da zmanjšanje plač zaposlenim tudi ni mogoče, saj ti ne prejemajo nobenih dodatkov, ki niso zakonsko določeni. Če bi posegli v plače, bi zato kršili zakonodajo. "Vladni ukrepi namreč niso usklajeni z zakoni," je opozoril Horvat.

Katere bolnišnice se lahko znajdejo v podobni situaciji?

Med bolnišnicami, ki imajo težave, so po ministrovih besedah Splošna bolnišnica Izola, Nova Gorica in Jesenice ter porodnišnica v Kranju in UKC Maribor.

Danes so iz kranjske bolnišnice za ginekologijo in porodništvo sporočili, da so še vedno likvidni in dobaviteljem v zakonitih rokih poravnavajo vse obveznosti, je zagotovila direktorica bolnišnice Andreja Cerkvenik Škafar. "Lahko rečemo, da kljub težki finančni situaciji še vedno našim dobaviteljem poravnavamo obveznosti v zakonitih rokih," je poudarila Cerkvenik Škafarjeva in zagotovila, da bolnišnica nima neplačanih zapadlih obveznosti do dobaviteljev.

"Bolnikom je treba povedati, da si določenih zadev ne da več privoščiti"

Slovenjgraška bolnišnica za zdaj nima težav pri dobavi medicinskega materiala in zdravil. Direktor bolnišnice Janez Lavre je povedal, da so sicer prejeli obvestilo od Kemofarmacije o izvršbi preko sodišča, če računov ne plačajo v 120 dneh po zapadlosti. Ti računi bodo bolnišnici zapadli 10. marca. Kot je dejal Lavre, bolnišnica nima denarja, da bi poplačala te račune, zato se dogovarjajo za najem likvidnostnega posojila za čas, dokler jim Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne nakaže sredstev.