Slovenija

Bolj prijazna socialna zakonodaja ali reševanje najrevnejših

Ljubljana, 05. 11. 2013 09.28 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

S spremembo socialne zakonodaje želi vlada izboljšati socialni položaj najbolj ogroženih skupin prebivalstva. Med drugim povečuje dodatek za otroke v enostarševskih družinah. Otroški dodatek bo še vedno dohodek vlagatelja, a zmanjšan za 20 odstotkov, prizadevali pa si bodo tudi, da bi bila izredna denarna pomoč izvzeta iz vračila.

Ministrica Kopač Mrakova je prepričana, da bo z nekoliko bolj ohlapno zakonodajo dostop do nekaterih prejemkov olajšan. To pa naj bi, po njenem mnenju, ublažilo socialno stisko.
Ministrica Kopač Mrakova je prepričana, da bo z nekoliko bolj ohlapno zakonodajo dostop do nekaterih prejemkov olajšan. To pa naj bi, po njenem mnenju, ublažilo socialno stisko. FOTO: Miro Majcen

Vlada je sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) ter predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih in ju posredovala v parlamentarno obravnavo po skrajšanem postopku. S temi spremembami in dopolnitvami želi vlada popraviti tiste glavne pomanjkljivosti oziroma zaznane težave, ki so prisotne že od začetka uporabe obeh zakonov. Na tak način naj bi izboljšali socialni položaj najbolj socialno ogroženih skupin prebivalstva, predvsem enostarševskih in velikih družin.

To je prvi korak k bolj prijazni socialni zakonodaji, opozarja ministrica, predloge sprememb, ki so koalicijsko usklajeni, pa čaka še naporna razprava na parlamentarnem odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide, kjer ministrica pričakuje največ amandmajev glede varstvenega dodatka in glede zaplembe premoženja.

Kakšne in predvsem katere so spremembe ter novosti, je na današnji novinarski konferenci pojasnila ministrica za delo Anja Kopač Mrak. V uvodu je pojasnila, da sicer predlog sprememb ne posega v temeljna načela veljavnega zakona. Uvaja pa kar nekaj poenostavitev. Prav tako je dejala, da je finančni učinek spremembe zakonodaje ocenjen na okoli deset milijonov evrov. Ministrica obljublja enostavnejši in preglednejši postopek ter urejanje vseh pravic, ki se financirajo iz javnih sredstev po tem zakonu, na enem mestu. Prav tako obljublja pravičnejši način dodeljevanja javnih sredstev, s poenostavitvijo, povezano s subvencijo malice in kosila za učence in dijake, pa razbremenitev centrov za socialno delo.

Katere so spremembe?

Ena od novosti je, da se bo upoštevala tudi sprememba vrste dohodka, ki ga prejema vlagatelj ali družinski člani, ne samo začetek ali izguba dohodka iz dela. Tako se bo upošteval bolj realni materialni položaj, obljubljajo na ministrstvu. Spreminja se tudi upoštevanje premoženja in prihrankov pri denarni socialni pomoči ter varstvenem dodatku, spremembe prinašajo tudi novo lestvico otroških dodatkov in državnih štipendij, ki upoštevata, da bodo lahko od 1. januarja 2014 do državne štipendije upravičeni tudi mladoletni dijaki. Zato se zneski otroškega dodatka in državne štipendije v tem delu spreminjajo.

Reševanje najrevnejših, to je vse, kar se v dani situaciji da storiti. Dejstvo je, da je vedno manj sredstev za deliti, a ključno je, da jih delimo pravično, opozarja ministrica.
Reševanje najrevnejših, to je vse, kar se v dani situaciji da storiti. Dejstvo je, da je vedno manj sredstev za deliti, a ključno je, da jih delimo pravično, opozarja ministrica. FOTO: Thinkstock
Novost je tudi ta, da se med premoženje, ki se ne upošteva, uvršča tudi znesek, ki ga banke kot bančni kredit nakažejo na račun posameznika, če je to namenjeno izključno nakupu ali gradnji.

V dohodek družine so po novem ne bo več všteval celotni otroški dodatek. Po predlagani spremembi se bo otroški dodatek v lastni dohodek štel brez dodatka za enostarševsko družino in znižan za 20 odstotkov otroškega dodatka, ki pripada prvemu otroku v prvem dohodkovnem razredu, to ta trenutek znaša 22,80 evra. S tem želijo na ministrstvu ohraniti razvojno funkcijo otroškega dodatka. Vse to bo imelo vpliv na uveljavljanje ostalih pravic.

Spremembe pri subvenciji malice za učence in dijake ter subvenciji kosila za učence povzemajo prehodno ureditev v Zakonu o šolski prehrani. S tem bo poenostavljen tudi postopek uveljavljanja teh pravic, saj učencem in dijakom ne bo več treba vlagati vloge za priznanje pravice do subvencije malice in kosila, pač pa bodo to pravico ob prijavi na obrok uveljavljali na podlagi upravičenosti do otroškega dodatka ali državne štipendije, šola pa bo ustrezno temu znižala račun za malico ali kosilo.

Pravica do znižanega plačila vrtca bi se po predlogu zakona vedno priznavala za celo leto, ne samo do konca koledarskega leta, kot velja zdaj, kar prinaša razbremenitev centrov za socialno delo. Pri plačilu socialnovarstvenih storitev ter družinskem pomočniku se bo po novem upošteval le dohodek zadnjih treh mesecev in ne več celega leta. 

Predlog zakona rešuje tudi vprašanje zdravstvenega zavarovanja otrok, ki so z odločbo centra za socialno delo nameščeni v rejniško družino.

S spremembo urejajo tudi osnovno zdravstveno zavarovanje za tujce, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje, in osebe, ki jim je priznana mednarodna zaščita, če so upravičeni do denarne socialne pomoči ali izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči. Zdaj so bile te osebe upravičene samo do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

Otroški dodatek za dijake 'nižji' na račun štipendij

Nekaj sprememb bo deležen tudi otroški dodatek. Zaradi uvedbe državne štipendije za mladoletne dijake se bo otroški dodatek za dijake znižal. A na ministrstvu obljubljajo, da bodo dijaki vseeno prejeli več kot po veljavnem zakonu, saj se uvaja državna štipendija za mladoletne dijake. Nič več se ne bo pri otroškem dodatku razlikovalo med dijaki in ostalimi otroci.

Izredna denarna pomoč bi bila izvzeta iz vračila

Krog upravičencev do denarne socialne pomoči se širi, saj zvišujejo znesek premoženja, ki se ne upošteva za pridobitev denarne socialne pomoči. Tako na ministrstvu pojasnjujejo, da se kot premoženje ne upoštevajo prihranki, in sicer v višini treh minimalnih dohodkov za samsko osebo (iz 500 evrov na skoraj 800). Za družino pa to pomeni višina treh minimalnih dohodkov družine (od 1500 do največ 2500). Ministrica je dejala, da bo na koalicijo naslovila prošnjo, naj vloži dopolnilo, s katerim bo izredna denarna socialna pomoč v celoti izvzeta iz vračila.

Povečuje se dodatek za otroke v enostarševskih družinah.
Povečuje se dodatek za otroke v enostarševskih družinah. FOTO: Reuters

Dodatek na otroka v enostarševski družini se zvišuje iz 10 odstotkov na 20 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka (ta trenutno znaša 53,04 evra na otroka).

Ministrica je pojasnila tudi, kaj pomeni uvedba prostega preudarka glede neupoštevanja nepremičnin v lasti stranke, za katero je mogoče sklepati, da si s to nepremičnino preživetja začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati, ali s katerimi stranka ne more razpolagati. To pomeni, da bodo prosilci denarne socialne pomoči, ki imajo neko nepremičnino, pa si s to nepremičnino ne morejo pomagati, še vedno upravičeni do pomoči, a bodo o tej okoliščini odločali na posameznem centru za socialno delo.

Kar precej je sprememb na področju dedovanja

Ministrstvo uvaja tudi nova merila za določitev minimalnega dohodka, ki posameznemu družinskemu članu zagotavlja osnovno preživetje.

Vračati ni več treba denarne socialne pomoči in izredne denarne socialne pomoči, ki jo je oseba prejela za 12 ali manj mesecev. Če jo je prejela za več kot 12 mesecev, pa se dedovanje omeji tako, da se od prejete pomoči najprej odšteje 12 najvišjih mesečnih zneskov, nato pa še tretjina od preostalih mesečnih zneskov prejete pomoči.

Sprememba glede dedovanja oziroma vračila je tudi na področju varstvenega dodatka, kjer beležijo največji upad prosilcev, saj se le-ti ustrašijo in ne prosijo za varstveni dodatek, ker se bojijo, da jim bo država vse vzela. Prav zato ministrstvo predlaga, da se omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je prejemala varstveni dodatek, lahko omeji samo do višine dveh tretjin vrednosti prejete pomoči.

Posmrtnina in pogrebnina nista več univerzalni pravici

Zaradi ukinitve pravice do pogrebnine in pravice do posmrtnine kot pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja uvajajo dve novi obliki izredne denarne socialne pomoči, in sicer kot pomoč pri kritju pogrebnih stroškov in kot pomoč ob smrti družinskega člana.
Zaradi ukinitve pravice do pogrebnine in pravice do posmrtnine kot pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja uvajajo dve novi obliki izredne denarne socialne pomoči, in sicer kot pomoč pri kritju pogrebnih stroškov in kot pomoč ob smrti družinskega člana. FOTO: Thinkstock

Po ukinitvi pogrebnine in posmrtnine pa ministrstvo za delo uvaja dve novi obliki izredne denarne socialne pomoči. Tudi o teh bo odločal CSD. To nista več univerzalni pravici, pač pa bosta vezani na upravičenost do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka in na dohodkovni položaj posameznika.

Družinska pobuda predlog ocenila z nezadostno

Večina predlaganih sprememb bi začela veljati s 1. januarjem 2014, nekatere, pri katerih so potrebne zahtevnejše prilagoditve informacijske podpore, pa s 1. septembrom 2014.

V Družinski pobudi so že poleti opozorili, da je nova socialna zakonodaja pripravljena slabo in nepremišljeno. Opozarjajo, da zakon prinaša nekaj manjših pozitivnih popravkov, večino težav in slabosti zakona pa pušča nerešenih. Opozarjajo, da bo sicer res nekoliko omiljeno upoštevanje otroškega dodatka med dohodke za določanje upravičenosti do drugih pravic, a hkrati ohranja krivično ureditev vrstnega reda pravic, po katerem je državna štipendija, čeprav ima v družini povsem enako vlogo kot otroški dodatek, še vedno na zadnjem mestu in tako lahko dijak ali študent v družini ostane brez štipendije zaradi otroškega dodatka za mlajše otroke. Opozarjajo, da če se med dohodke ne všteva povečan del otroškega dodatka za enostarševske družine, se mora toliko bolj iz dohodkov izvzeti tudi povečan del otroškega dodatka za otroke, ki niso vključeni v vrtec, saj ima ta enako vlogo kot subvencija za znižanje plačila vrtca, ki se ne všteva med dohodke družine.

V Družinski pobudi opozarjajo, da zakon ohranja krivično ureditev vrstnega reda pravic, po katerem je državna štipendija, čeprav ima v družini povsem enako vlogo kot otroški dodatek, še vedno na zadnjem (četrtem) mestu.
V Družinski pobudi opozarjajo, da zakon ohranja krivično ureditev vrstnega reda pravic, po katerem je državna štipendija, čeprav ima v družini povsem enako vlogo kot otroški dodatek, še vedno na zadnjem (četrtem) mestu. FOTO: Thinkstock

Opozarjajo, da zakon mladoletnim dijakom vrača le polovično državno štipendijo, hkrati pa jim jemlje celotno povečanje otroškega dodatka. Nekateri dijaki bodo s štipendijo res dobili nekoliko več kot danes s povišanim otroškim dodatkom, a še vedno precej manj kot pred uveljavitvijo zloglasnega ZUPJS. Opozarjajo na najbolj črni scenarij, ko bi se lahko zaradi že omenjenega vrstnega reda pravic marsikateremu dijaku zgodilo, da bo izgubil povečani otroški dodatek, štipendije pa zaradi vštevanja otroškega dodatka med dohodke družine sploh ne bo dobil.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (52)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Diego69
04. 12. 2013 13.39
+1
Pozdravljam spremembo socialne zakonodaje, vendar če jo podrobneje pogledamo vidimo številne anomalije. 26. člen ZSvarPre predvideva, da se kot delovno aktivne osebe šteje tudi osebe, ki imajo sklenjeno pogodbo o opravljanju volonterskega pripravništva in osebe, ki imajo sklenjen pisni dogovor o prostovoljnem delu po zakonu, ki ureja prostovoljstvo. Tukaj lahko pride do problemov saj bi lahko dodatek za aktivnost povzročil še večjo širitev volonterskega pripravništva, s tem pa bo pripravnik imel namesto poštenega plačila zgolj dodatek. V tem primeru bi volonterski pripravnik sklenil pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem in v nekih »normalnih pogojih« bi to pomenilo, da ne bi bilo volonterskega pripravništva, ampak pripravništvo z ustreznim plačilom. Žal pa bo tako volonterski pripravnik dobil le nagrado, ki bo določena s ponderji, ta po vsej verjetnosti precej nizka in mizerna. Pojavi pa se lahko tudi možnost za zlorabe pri dodatku za aktivnost za prostovoljce. Prostovoljec, ki bo pa delal 128 ur dobil določeno plačilo in tukaj bi kar nekaj nevladnih organizacij v dodatku za aktivnost za prostovoljce videlo nov način za poceni oz. zastonj delovno silo. Država bo dala prostovoljcu plačilo za aktivnost, nevladna organizacija pa bo pa zadovoljna, s svojim zastonj delavcem.
da?a
06. 11. 2013 10.53
+2
Vse odločitve morajo biti dobro analizirane, saj predstavljajo lahko dvorezni meč, ki bo posekal marsikomu glavo. Vsem dejanskim upravičencem veliko pomeni vsak evro. Seveda pa mora vsakdo tudi sam poskrbeti, da najde optimalne načine za preživetje. Država bi lahko premislila o možnostih, ko bi prejemnikom dovolila delati na javnih delih, s katerimi bi preprečili marsikakšen strošek "naravnih" nesreč in bi zato prejemali plačilo, plačali pa bi se tudi prispevki, da bi tako povečali delovno dobo. Racionalizacija je umetnost odločanja, ki pa ne pomeni samo manj pravic ampak tudi postavitev obveznosti, da lahko pravice uveljavljaš. Glede posmrtnine in pogrebnine bi morali ponovno premisliti, določiti višino prejemka posameznika, ki bi bil še dovolj visok, da bi lahko pokril stroške pogreba. Tudi tu bi bilo treba določiti zgornjo mejo, ki bi jo priznali podjetjem, ki izvajajo tovrstne storitve. Plačati prevoz nekaj več kot 100 km (v obe smeri) skoraj 100 € za prevoz žare, je strošek, ki ga posamezniki privarčujejo z lastnim prevozom, seveda, če je to mogoče po internih predpisih posameznih pogrebnih zavodov. Univerzalni znesek naj bi dobil vsakdo in bi moral zadoščati za kritje stroškov osnovnega pogreba. Vse kar je več naj bi bili stroški tistih, ki si želijo več kot jim poravna država. Koliko bo rož, sveč, ali bodo na pogrebu pevci, duhovnik, trobentač, govornik, je prostovoljna odločitev pokojnikovih svojcev, pa tudi njihov strošek. Na zapuščinski razpravi sodišče odšteje od pokojnikovega imetja določen pavšalni znesek stroškov pogreba, brez računov, drugače pa morajo zapuščinski upravičenci dostaviti račune, da se lahko zniža vrednost dediščine.
moj i
06. 11. 2013 08.59
-2
Država naj poveča nadzor nad prejemniki socialnih stransferjev, saj je na tem področju zeloooo veliko goljufanja !!!!!
MBAUMK
21. 11. 2013 19.10
+10
Kot da lahko kdo luksuzno živi če dobi 220eur več na mesec al mu pripada ali ne...
nonna
06. 11. 2013 06.55
+8
Ma koga imajo za norca? Socialna država ja. Ta država spravi edino človeka ob vse svoje premoženje in ga dobesedno brcne na cesto ob tem se pa sklicuje na zakon. Človeka naredi za brezdomca, ko se mu poruši majhno hiško in potem razne socialne ustanove: primankuje na prostorov kamor bi lahko brezdomce nastanili pozimi... Pri drugih se pa krave lahko super napajajo in sadje suši v lepih sobah. Sramota kam smo prišli. In z vsemi ukrepi, ki jih sprejemajo za zagon gospodarstva bo samo še več ljudi obubožalo.
Jeanus1
05. 11. 2013 23.04
+7
Slovenija je pravna in socialna država - Piss off!!! Kvečjemu v pravljici...
bkaval
07. 11. 2013 02.56
+3
Andreja Bilbija
05. 11. 2013 20.05
+14
meni pomeni eno starševska družina tudi ta, kjer je en starš zaposlen, drugi pa zaradi bolezni, ali drugih razlogov ne,prav tako bi se mogli izvzeti vsi socialni transferji iz prihodkov.najbolj pa smo na udaru zaposleni , ki smo prav tako že postali soc. problemi.
Dina Poto?nik
05. 11. 2013 19.18
+9
enostarševska družina pomeni da otrok nima priznanega očeta ali pa je en od staršev umrl
Dina Poto?nik
05. 11. 2013 20.16
+2
meni so prejšni teden zmanjšali otr.dodatek za 20 eur
Mojca Radoslavi?
07. 11. 2013 02.21
+1
Stahanov
05. 11. 2013 18.45
+28
Tudi status t.i. enostarševskih družin bo enkrat potrebno urediti, saj veliko ljudi na tem področju na veliko goljufa. Poznam en kup takih, ki živijo skupaj v izvenzakonski skupnosti, hkrati pa so ženske prijavljene kot samohranilke in na ta račun pobirajo kup enega denarja, ki jim drugače ne bi pripadal. Konkretno poznam familjo, kje ona na veliko dela na črno kot natakarica, dec prinese domov cca. 1600 eur mesečno iz Nemčije, ona pa prejema astronomske otroške dodatke za hčer, ima 100% subvencionirano malico v šoli in kup drugih transferjev, ter se vsem reži v brk. CSD to ve, ker smo majhno mestece, a ne reagira. In še kup je takih. To ni prav, ker tisti, ki igramo pošteno igro in ne goljufamo, pa smo najbolj tepeni. Živimo pa v veliki bedi!
akmtl
05. 11. 2013 23.10
+6
ja, zdaj bo cez noc naraslo stevilo enostarsevskih druzin! samo zaradi tega dodatka....vsak bo po novem samohranilec.sicer pa, v sloveniji se dajo taksne fake stvari uredit brez problema...tisti, ki ze imajo dovolj, bodo dobili se toliko vec, za reveze ne bo sprememb...
peeka
07. 11. 2013 00.09
+3
No, da še jaz pristavim svoj lonec. Ne podpiram takšnih enostarševskih družin kot jih zgoraj opisuje Stahanov. Jaz sem otrok iz enostaršveske družine, mati je bila samohranilka, ker je oče umrl. Nikoli nismo bili odvisni od države, mati se je zelo borila za naju z bratom. V šoli nikoli nisem imel subvencionirane prehrane, niti zastonj prevoza. Vse smo morali sami plačati, ne glede na to da nismo imeli ne vem kako visokih dohodkov. Zato se mi zdi skrajno to, da jih veliko izkor
Jožajoža
05. 11. 2013 18.27
+7
SAMO KAKŠNIH 5% LJUDI JE DELAVNO NESPOSOBNIH IN TEM JE POTREBNO omogočit normalno življenje z državnimi transferji, vsi ostali so žal prevaranti, ki lepo živijo na račun davkoplačevalcev in kreditov, ki si jih država pod velikimi obrestmi najema v tujini, da pokriva socialne trensferje. še nekaj. nikjer na svetu ne poznajo statusa samohranilka ali enostarševska družina. te ne obstajajo. . kajti vsak otrok ima mamo in očeta in na njuju je, da skrbita za otroke,ne pa da tuji deco vzrdžujemo tudi tisti, ki ji nimamo ali jih ne maramo.
babi jelci
05. 11. 2013 18.44
+8
Jožajoža, se vidi , tako kot si napisal, ne maraš otrok, zakaj pa potem živiš, da samo dihaš je veliko premalo, si mogoče eden tistih ki je dopoldne jezen sam nase, popoldne pa na ves svet
Stahanov
05. 11. 2013 18.46
+12
Joža, delovno sposobnim to nič ne pomaga, če ni delovnih mest za njih oz. za vsaj večino njih ne!
Dragica Lešnik
05. 11. 2013 18.49
+10
Vsak naj ima toliko otrok, kolikor jih lahko normalno vzdržuje...
Jožajoža
05. 11. 2013 18.57
-2
Joža, delovno sposobnim to nič ne pomaga, če ni delovnih mest za njih oz. za vsaj večino njih ne!vem, samo ne na račun otrok reševat socialne stiske in se igrat revežev, ko nekdo drug dela za njih 10 in več ur. pozanimajte se, koliko slovencev je bilo spet med prazniki v hotelih pri sosedih hrvatih.........ogromno, in to so bili povečini "socialni podpiranci" in javni uslužbenci. .
paradoxal
05. 11. 2013 18.16
+14
Zigoti so poskočili od veselja in zastrigli z tatinslimi uhlji že jutri bodo začeli oblegati center za docialo v movem mestu
24vohomurckov
05. 11. 2013 17.50
+8
...niti pravna
Verbena
05. 11. 2013 18.07
+2
24vohomurckov
05. 11. 2013 17.50
+15
....ta država NI socialna...amen!!
Verbena
05. 11. 2013 18.07
+3
le.professionnel
05. 11. 2013 17.37
+23
Prvo so nam vzeli službe,nas nesramno obdavčili,zdaj pa še ciljajo na to,da se Slovenci ne bodo hoteli razmnoževati,beri dediči bodo morali vračati socialke...glavno,da se lahko jugovina neomejeno priseljuje in prejema vse ugodnosti,ki jih marsikateri Slovenec ne more...
Stahanov
05. 11. 2013 18.47
+7
JV SLOVENIJA
05. 11. 2013 17.05
+33
Enostarševske družine? Ne me hecat. V enem dihu jih naštejem vsaj deset kaj živijo na koruzi. Ali mati, ali oče so prijavljeni kot samohranilci. Treba bo preverjat dejansko stanje ker se nam kaj smo poročeni smejijo v brk.
Stahanov
05. 11. 2013 18.47
+5
Točno tako, o tem pišem malo više tudi sam!
Dina Poto?nik
05. 11. 2013 20.08
+5
enostarševska družina pomeni da otrok nima priznanega očeta ali pa je en od staršev umrl
tali?ni tom
05. 11. 2013 17.03
+24
zanima me , če se potem pri odteglajih od plače ukine odtegovanje denarja za socialne transferje če je to potem po političnem mišljenju vračljivo! kako nam lahko naš denar ki ga nam odtegujejo za tak primer potem posojajo če ga rabiš! pa ta oblast ki hara dvajset let resnično rabi "spremembo" kaj se grejo no!
luckyss..
05. 11. 2013 16.36
+61
Če sta varstveni dodatek in socialna pomoč le posojilo, potem ne moremo govoriti o socialni državi, ampak o tihem razlaščanju naroda... Starejši bodo še naprej raje stradali, da le potomcem zapustijo vsaj kakšno njivco.. Da ne omenjam tega, da smo v te namene vsi vplačevali vsa ta leta - sedaj bi nam pa posojali NAŠ denar...ste malo nori ali kaj ?!
tali?ni tom
05. 11. 2013 17.04
+25
nikakor mi ni jasno tole z vračanjem! kako ti tvoj denar lahko posodijo!!!!!!!!
Purgatory101
05. 11. 2013 16.31
+37
Reševanje najrevnejših ?????? A ZATO SMO ŠLI V EU ???? JANEZKI IN ZORANČKI PA UŽIVAJO !
Transformerji
05. 11. 2013 16.21
+43
Vsi tisti, ki imate radi otroke, pa sami sebe komaj preživljate - bodite dobri in ne rojevajte otrok v ta pokvarjeni svet. Če vi nimate nobene svetle prihodnosti pred sabo - kaj bo šele z vašimi otroki!
xes
05. 11. 2013 17.07
+13
pojdi to razložit romom in raznim socialnim primerom, ki naseljujejo naprimer celovške dvore ...
englumac
05. 11. 2013 16.20
-9
kdo pa je reven v tej drzavi!?...denarja je dost...
Verbena
05. 11. 2013 18.09
+12
,,,,,,sam, da ni prav razporejen,,,,,,,,,,,,,
I G N O R A N T
05. 11. 2013 15.58
+22
Disfunkcionalna drzava.