Britanska vlada je v četrtek napovedala takojšen začetek izvajanja programa pomoči kmetom, prizadetim zaradi slinavke in parkljevke, v višini 150 milijonov funtov (240 milijonov evrov). Kot je sporočil britanski kmetijski minister Nick Brown, naj bi kmetje dobili odškodnino v višini največ 90 odstotkov tržne vrednosti živali, ki so jih morali pobiti zaradi bolezni. V Veliki Britaniji so zaradi slinavke in parkljevke doslej pobili 273.000 živali, v boju proti bolezni pa bodo uničili še najmanj 300.000 zdravih živali.
Na Irskem, kjer so v četrtek odkrili prva dva primera slinavke in parkljevke, so po besedah irskega kmetijskega ministra Joeja Walsha sinoči začeli izvajati program, v okviru katerega bodo najprej uničili 800 govedi in ovac. V vasi Hupper Dange na severu Luksemburga, kjer so pred časom uvozili 40 ovac iz Nizozemske, pa so uvedli preventivne ukrepe, čeprav na farmi še niso odkril nobene okužene živali.
Danska se je danes odločila, da bo na mejah uvedla obvezno dezinfekcijo vseh tovornjakov, ki so bili v neposrednem ali posrednem stiku z živalmi, ki lahko zbolijo za slinavko in parkljevko. Dansko ministrstvo za kmetijstvo in prehrano se je za ta ukrep odločilo po nedavnem odkritju žarišč slinavke in parkljevke na Nizozemskem in Irskem. Danska je uvedla tudi začasno prepoved uvoza živil živalskega izvora iz Velike Britanije, Francije, Nizozemske in Irske.
O bolezni slinavke in parkljevke poročajo tudi iz Argentine, kjer je tamkajšnji inštitut za zdravje živali potrdil 55 žarišč omenjene bolezni, medtem ko na 35 kmetijah še sumijo, da gre za slinavko in parkljevko. Inštitut še omenja, da so pripravili program za boj proti slinavki in parkljevki, v okviru katerega bi vzpostavili varnostni pas, s katerim bi preprečili širjenje bolezni.
V Bruslju se je na izredni seji davi sestal stalni veterinarski odbor EU, ki razpravlja o morebitni akciji množičnega cepljenja živali, s katero bi preprečili širjenje bolezni slinavke in parkljevke. Veterinarski strokovnjaki iz 15 držav članic bodo poleg tega naredili bilanco razmer na območjih okužbe v Veliki Britaniji, Franciji in na Nizozemskem. Da bi v posameznih državah lahko začeli cepljenje, potrebujejo soglasje veterinarskega odbora EU in Evropske komisije.
Čeprav je več strani zahtevalo množično cepljenje krav, ovac, koz in prašičev, je Evropska komisija njihove zahteve odločno zavrnila. Evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler je pojasnil, da bi v primeru množičnega cepljenja težko sledili posameznim primerom bolezni. Poudaril je, da so možne le zelo omejene akcije cepljenja v neposredni bližini žarišč bolezni. Po predpisih EU cepljene živali ne smejo v prodajo.
