Jutri bo državni svet na izredni seji odločal o zahtevi skupine državnih svetnikov s prvopodpisanim Mihaelom Jenčičem za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma za zakon o državnem holdingu in zakon o slabi banki.
Če bi referenduma podprlo najmanj 21 svetnikov, bi moral predsednik parlamenta Gregor Virant referendum razpisati. Vlada bi ga lahko kvečjemu ustavila s pritožbo na ustavno sodišče, ki bi odločilo, ali je lahko referendum neustaven.
Državni svetniki so sicer v začetku tega meseca že izglasovali veto na zakon o holdingu in slabi banki. Proti slabi banki jih je bilo 19, to pa lahko pomeni, da za zdaj manjkata še dva glasova. Med svetniki je tudi sindikalist Branimir Štrukelj, ki pravi, da bo jutri oba referenduma podprl.
Glasovanje v začetku meseca je bilo sicer tajno, vendar pa naj bi proti zakonoma po neuradnih podatkih glasovali tudi sindikalisti Dušan Semolič, Drago Ščernjavič, Lidija Jerkič, ekonomist Jože Mencinger, Dušan Črnigoj, Borut Meh in koprski župan Boris Popovič.
Štrukelj meni, da holding odpira vrata političnemu plenjenju državnega premoženja, slaba banka pa je po njegovih besedah slaba, ker nekateri ekonomisti, pred časom zbrani pri predsedniku države Danilu Türku, menijo, da bo strošek slabe banke bistveno višji, kot če bi uporabili alternativno rešitev.
Vlada: Potem bodo rezi še ostrejši
Na trnih je tudi finančni minister Janez Šušteršič, ki je prepričan, da bi bila potrditev referendumov, še zlasti tistega o slabi banki, uničujoča. To pa zato, ker bi se kreditni krč podaljšal za najmanj dva meseca, Slovenija pa bi bila spet videti kot država, v kateri niti enega resnega protikriznega ukrepa ni mogoče sprejeti.
Na vprašanje, ali bi bili po nedavni zadolžitvi za 1,7 milijarde evrov, s čimer so bile likvidnostne težave rešene do pomladi, zdaj spet pred vprašanjem, ali potrebujemo mednarodno pomoč, pa minister odgovarja, da se bo Slovenija zagotovo spet znašla v fokusu mednarodne pozornosti. "Ali bomo na referendumu ohranili zakon, če to ne uspe, pa mislim, da ne bo druge možnosti kot mednarodna pomoč," dodaja. Pa tudi brez mednarodne pomoči se po besedah Šušteršiča še ostrejšim rezom ne bo mogoče izogniti.
V vladi še pravijo, da bi bila referenduma, ki bi ju zahteval državni organ, kot je državni svet, slab signal finančnim trgom. Prav od njih pa bomo po besedah predstavnikov vlade že spomladi potrebovali dodatne tri milijarde evrov. Dve za poplačilo starih dolgov in milijardo za financiranje proračunskega primanjkljaja.
Štrukelj je ob tem povedal, da je Slovenija že pri prejšnji vladi Boruta Pahorja videla, kaj pomeni referendum. Dodaja, da je odgovornost svetnikov velika, a največjo po njegovih besedah nosi vlada.
Sicer so svetniki v 20 letih zahtevali le dva referenduma, a če jutri ne bodo zbrali 21 glasov, potem bi lahko referenduma zahtevalo tudi 30 poslancev opozicijskih strank PS in SD. Vendar pa naj bi bil ta scenarij malo verjeten, so pa s pobudo za razpis referendumov že prišli nekateri sindikati, ki pa bi morali zbrati 40.000 podpisov.
KOMENTARJI (506)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.