Državni svet je pritrdil argumentom predlagateljev zahteve za veto, da bi zakon o ukrepih za stabilnost bank, ki predvideva ustanovitev t. i. slabe banke, povzročil velikanski moralni hazard, da gre za najdražjo rešitev za sanacijo slabih bančnih terjatev, da bi lahko prišlo do hudega oškodovanja državnega premoženja in da je zakon v precej pogledih tudi ustavno sporen in v neskladju z drugimi zakoni.
Zahtevo za veto je na tajnem glasovanju podprlo 19 svetnikov, 14 pa jih je bilo proti. O predlogu zakona bo tako moral znova odločati državni zbor, za sprejem zakona pa bo zdaj potrebna absolutna večina poslancev, torej 46.
Mencinger: Zaradi te rešitve ne bo minil kreditni krč
V razpravi so svoje poglede predstavili predvsem pobudniki zahteve za veto. Prvopodpisani Marijan Klemenc je tako opozoril, da je zakon slab in nedorečen, da prenaša veliko breme slabih preteklih odločitev bank na davkoplačevalce in da zaradi napovedane prodaje lastniških deležev, ki se bodo skupaj s slabimi terjatvami prenesli na t.i. slabo banko, dejansko ogroža tudi delovna mesta.
Ekonomist Jože Mencinger je ocenil, da je zgrešeno razmišljanje, da bo zaradi te rešitve minil kreditni krč. Problem je namreč v podjetjih in po njegovi oceni niti dokapitalizacija ne bi pomagala. Realni sektor je prezadolžen in banke morajo po njegovih besedah ta problem reševati same. Banke pa ne bodo mogle rešiti teh težav, če se bankirje obravnava kot kriminalce. Ti se zato bojijo ukrepati, medtem ko se problem slabih terjatev lahko reši z reprogramiranjem ali refinanciranjem, je dejal.
Podobno sta pred zgrešenostjo zakonske rešitve opozarjala tudi sindikalist Branimir Štrukelj in predsednik državnega sveta Blaž Kavčič. Najbolj oster pa je bil Andrej Rus, ki eno ključnih težav Slovenije vidi v neverodostojni vladi. Boji se, da gre za načrtno sprejemanje slabih rešitev, ki bodo oslabile državo do te mere, da bo primorana zaprositi za zunanjo pomoč.
V prid zakonu pa sta se izrekla Rastislav Jože Reven in Bogomir Vnučec. Oba sta poudarila, da je treba ukrepati hitro, saj je trenutno stanje za podjetništvo nevzdržno. Reven je opozoril na neučinkovitost dosedanjih dokapitalizacij bank, vprašal pa se je tudi, kje so bili do zdaj vsi ekonomisti, ki danes slabi banki nasprotujejo. V spodnašanju zakona vidi poskus prikrivanja nepravilnosti v bankah. Vnučec pa je dejal, da se bo le s sprejemom zakona lahko razčistilo razmere v bančnem sistemu in tako omogočilo tudi delovanje drugih reform.
Spomnimo ...
DZ je zakon sprejel minuli četrtek. Predvideva ustanovitev posebne družbe, na katero se bo preneslo slabe bančne terjatve in spremljajoča zavarovanja, na primer lastniški deleži v podjetjih in nepremičnine. Družba bo bankam v zameno ponudila obveznice z jamstvom države. Zakon v ta namen predvideva do največ štiri milijarde evrov jamstev.
Banke naj bi tako očistile svoje bilance in lahko začele s kreditiranjem gospodarstva. Če bodo morale banke zaradi prenosa slabih terjatev na družbo oblikovati dodatne slabitve kapitala, bo imela nova družba tudi pooblastilo za dokapitalizacijo bank v višini od pol do ene milijarde evrov. Družba bo morala na leto prodati vsaj 10 odstotkov sredstev, ki jih bo pridobila s prenesenimi terjatvami.
Nad zakonom tudi v primeru pričakovane vnovične potrditve v DZ visi grožnja z referendumom. Predstavniki Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije so namreč danes v DZ predali obvestilo o pobudi za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Ta je opremljena z nekaj nad 3000 podpisi.
KOMENTARJI (52)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.