Bo znanstvenikom uspelo zvrtati luknjo do Zemljinega plašča?

Človek je stopil na Luno, poslal že kar nekaj vozil na Mars na oziroma v Zemlji pa je človeku ostalo še precej prostora za raziskovanje. Pravzaprav je človek le opraskal površino našega planeta, a to bi se lahko kmalu spremenilo.

Mednarodna skupina znanstvenikov se je lotila drznega projekta – zvrtati luknjo do Zemljinega plašča. Šestkilometrsko luknjo bi zavrtali na dnu morja, da bi tako dosegli nekaj manj kot 3000 kilometrov debel plašč, ki ločuje Zemljino skorjo in jedro, in tako vzeli prve sveže vzorce plašča, poroča CNN.

Vzorci bi lahko pomagali odgovoriti na nekatera največja vprašanja o naših začetkih in evolucije Zemlje, saj večina morskega dna in kontinentov izhaja prav iz plašča.

Vsekakor je pred znanstveniki, če želijo dobiti omenjene vzorce, zahtevna naloga.

Najprej morajo najti način, kako z okoli deset kilometrov dolgimi vrtalnimi cevmi prevrtati izjemno trdne kamnine. Naloga je še toliko težja, ker bodo vrtali na dnu ocena, kjer je skorja precej tanjša od celinske (morska skorja je debela okoli 5 do 6 kilometrov, celinska od 60 do 70 kilometrov), so zapisali na CNN.

Znanstveniki so sicer že našli nekaj primernih lokacij, vse so v Tihem oceanu. Luknja, ki jo bodo vrtali, bo v premeru velika le 30 centimetrov. Znanstveniki bodo odvisni predvsem od japonske ladje Chikyu, ki so jo splavili leta 2002 in lahko nosi desetkilometrske vrtalnike. Z ladjo, kot dodaja CNN, so v oceansko dno znanstveniki že zvrtali 2,2 kilometra globoko luknjo.

Naloga je pravzaprav še težja, kot je videti. Problem je čisto tehnične narave. Svedri imajo namreč omejeno delovno dobo – po okoli 50 oziroma 60 urah nenehnega vrtanja morajo biti zamenjani. To seveda pomeni, da bo trajalo več let, če tehnologija ne bo napredovala, da bodo prevrtali šestkilometrsko skorjo.

Prvi poskusi, da bi dosegli plašč, so se začeli že v 60. letih prejšnjega stoletja. Potem ko je leta 1909 hrvaški meteorolog in seizmolog Andrija Mohorovičić odkril nezveznost med skorjo in plaščem, so ameriški znanstveniki uspeli zvrtati nekaj metrov v oceansko skorjo pri otoku Guadeloupe. Leta 1966 so projekt ustavili. Vrtanja so se seveda lotili tudi Rusi, ki so na skrajnem severu na otoku Kola v 80. letih zvrtali vrtino, globoko 12 kilometrov. Naftni gigant Exxon Mobil je leta 2011 ruski rekord sicer podrl, a vrtanje ni bilo navpično.

Ti poskusi znanstvenikom dajejo upanje, a za zdaj se je projekt ustavil pri zbiranju sredstev. Projekt bi stal več kot milijardo ameriških dolarjev. Če bi dobil zeleno luč, bi lahko znanstvenikom do plašča uspelo privrtati po letu 2020.