Poslanska skupina SD bo še do srede do 13. ure počakala na odločitev Pozitivne Slovenije (PS) glede prispevanja podpisov k zahtevi za ustavno presojo zakona o Slovenskem državnem holdingu, drugače bo pogovore o vložitvi zahteve nadaljevala z državnim svetom.
Vodja poslanske skupine SD Janko Veber je povedal, da so na njihovo vabilo k prispevanju podpisov k zahtevi za ustavno presojo zakona o holdingu do danes odgovorili DeSUS, NSi in SDS, kjer podpisov ne bodo prispevali.
S strani PS so dobili obvestilo, da bodo svojo odločitev sporočili do srede ob 13. uri. V poslanski skupini SD imajo sicer trenutno 10 svojih podpisov, svojega pa naj bi prispeval tudi nepovezani poslanec Ivan Vogrin.
Kaj, če podpisov ne bo?
Če na koncu podpisov poslancev ne bo, bodo pogovore nadaljevali z državnim svetom. Zahtevo so poslali tudi računskemu sodišču in tudi to po Vebrovih besedah lahko vloži zahtevo za ustavno presojo, saj se zakon dotika tudi njihovega delovanja.
Veber upa, da jim bo vendarle uspelo zbrati potrebnih 30 podpisov in da bo ustavno sodišče nato zadržalo ključne člene tega po njegovih besedah izjemno škodljivega zakona za nadaljnji razvoj Slovenije. V SD se jim zdi namreč ključno, da se zadrži tisti del zakona, ki predvideva prenos lastništva nad državnimi naložbami z države na holding.
'Koalicijska pogodba jih ne veže več'
Veber upa, da bodo tudi stranke, ki zdaj izstopajo iz koalicije, spoznale, da jih koalicijska pogodba ne veže več. Če pa bodo vztrajale pri tem, da podpisov ne bodo prispevale, pa po njegovi oceni očitno menijo, da je treba "na najbolj nepregleden možen način" prodati 12 milijard evrov državnega premoženja.
Veber pravi, da bi s tem dokazale, da jih vodi le kapitalski interes, na katerega pa v SD ne pristajajo kot glavno vodilo. Prepričan je, da je interes SD po zadržanju tega poskusa "plenjenja" po državnem premoženju tudi interes velike večine ljudi v državi.
V trenutnih negotovih političnih razmerah je namreč prenos premoženja na holding za SD tisti ključen korak, ki bi imel lahko zelo škodljive posledice za razvoj države.
Veber je povedal, da je država lani pobrala za skoraj 150 milijonov evrov dividend od državnih družb in da ob prenosu na holding to ne bo več prihodek proračuna. To je po njegovih navedbah konkretna številka, zato gre pri tem vprašanju tudi za velik problem zagotavljanja likvidnih sredstev v proračunu.
Spomnil je še, da je predlog za zahtevo pripravila skupina strokovnjakov na čelu s pravnikom Rajkom Pirnatom, zato se ne bi želel soočiti z dejstvom, da "stroka v Sloveniji nima več podpore s strani politike".
Opozarja na dogajanja v državnih podjetjih
Vodja poslancev SD je nato nadaljeval z dogajanjem v nekaterih državnih podjetjih v zadnjih dneh. Po njegovih besedah v Sloveniji očitno prehajamo v enostrankarski sistem, ko ima ena stranka občutek, da lahko sama vodi državo in državna podjetja.
Spomnil je, da se v zadnjih kadrovanjih kadrujejo le kadri SDS, in se vprašal, kje je strokovnost pri vodenju družb, ki zaposlujejo na tisoče ljudi in so pomemben razvojni dejavnik v državi.
Izpostavil je zadnje dogajanje v Slovenski odškodninski družbi in poskuse preložitve skupščine Telekoma Slovenije. Ti po njegovem kažejo na to, da je posel o prodaji Telekoma že sklenjen, pri tem pa opozoril, da ne gre le za prodajo lastniškega deleža, temveč tudi vsega tistega, kar ta družba pomeni za razvoj Slovenije.
Izjemno presenetljiva se jim zdi tudi odločitev za zamenjavo na čelu Elektra Slovenije (Eles), kjer "niti neposreden konflikt interesov" po Vebrovih besedah očitno ni več zadosten argument, da se ne bi sprejemale tako škodljive odločitve.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.