Ljubljanski župan in prvi predsednik PS Zoran Janković je sporočil, da bo podal soglasje h kandidaturi za predsednika PS na bližajočem se kongresu stranke. "Po 19. oktobru pričakujem, da bomo imeli predsednico vlade, župana in predsednika stranke ali predsednico stranke," je dejal.
Kot je povedal, odločitev ni bila preprosta. Sam pa bo čakal odločitev članov stranke o podpori in jo bo, kakršna koli bo, sprejel. Razloge, zakaj se je odločil za soglasje h kandidaturi, bo povedal na kongresu in jih medijem prej ne bo pojasnjeval. Je pa povedal, da političnih posledic zaradi te odločitve ne pričakuje. Na vprašanje, ali pričakuje zmago, Janković ni želel odgovoriti. Na vprašanje, ali bo na kongresu umaknil kandidaturo, je ljubljanski župan odgovoril: ''Ali sem se že kdaj umaknil?''
Ali se bo Janković za prvo mesto v stranki pomeril s premierko in aktualno vodjo PS Alenko Bratušek, še ni znano. Soglasje h kandidaturi je že podala, a bi bilo mogoče tudi to, da bi se umaknila Jankoviću, kot je sprva napovedovala.
Če bo Janković vztrajal pri kandidaturi, na kongresu njegova zmaga ni vprašljiva, je prepričan poslanec PS Jerko Čehovin. Ne ve pa, ali je Jankovićeva kandidatura dokončna ali samo taktična. Vprašanje, koga od obeh kandidatov bi podprl, je za Čehovina težko. "To je tako, kot kadar se starši ločujejo, pa ne veš, ali bi se odločil za mamo ali za očeta," je pojasnil.
Kaj pravijo koalicijske stranke?
Jankovićeva poteza v nobeni od koalicijskih strank ni naletela na dober sprejem. Najostrejša je bila v svojem odzivu Državljanska lista (DL), v kateri menijo, da je Jankovićeva kandidatura že znak politične nestabilnosti. Če bo Janković izvoljen za predsednika PS, bo DL reagiral hitro in odločno – tako kot v primeru Janeza Janše – in takoj izstopil iz koalicije, je poudaril Gregor Virant. Po Virantovih besedah DL ne sodeluje in ne bo sodeloval s strankami, ki jih vodijo s korupcijo obremenjeni posamezniki.
Medtem pa je predsednik Socialnih demokratov (SD) Igor Lukšič dejal, da sama Jankovićeva kandidatura ni težava. "Problem utegne postati stranka PS, če ga na kongresu izvoli za svojega predsednika," je dodal. Kongresu je zaželel "obilo državniške modrosti, ko bodo članice in člani glasovali, naj mislijo na Slovenijo in ne na privatne posle". Vodja poslancev SD Han pa je bolj oster. Upa, da se Janković zaveda, kaj njegova napoved kandidature pomeni za koalicijo, državo in za stabilnost vlade. "Dokler se je igral le z usodo podjetij, ki jih je vodil, je malo manj težav. A ko se igra z usodo državljank in državljanov, ki bodo lahko zato izgubili tudi ekonomsko suverenost za 20 let, je neodgovorno," je poudaril Han.
Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša pa na Jankovićevo odločitev, da kandidatura, ne gleda tako dokončno. Jurša pravi, da bi se lahko v PS v prihodnjih tednih še dogovorili o kandidaturi, prav tako pa je mogoče, da bi Janković kandidaturo umaknil tik pred zdajci. Po besedah Jurše je za Jankovića ključno, da je v središču pozornosti. "On je tako naučen živeti. Vedno zgoraj, nad vsemi," je še dejal Jurša.
Prvak DeSUS Karl Erjavec pa je v odzivu na Jankovićevo odločitev spomnil, da je ena vlada zaradi poročila protikorupcijske komisije že razpadla. Ugotovitve komisije pa bremenijo tudi Jankovića. Če Janković zmaga na kongresu PS, se bo po Erjavčevem mnenju verjetno že isti dan začel razpad te vlade in koalicije, kar pa bi bilo za Slovenjo zelo slabo. Pred vlado so namreč odgovorne naloge. "Prav bi bilo, da bi počakal, da se vsi postopki iztečejo in da potem začne politično življenje tudi na državni ravni," je dejal Erjavec.
In opozicija?
Opozicijske stranke razmišljajo o Jankovićevih motivih za kandidaturo. Vodja stranke SDS Janša govori o tem, da bo na kongresu PS lahko šlo za pospešek pri oblikovanju "tehnično-rdeče vlade". V vsakem primeru se bo po Janševem mnenju zdaj koalicija do kongresa PS, to je 19. oktobra, ukvarjala sama s sabo namesto s krizo. "Komu še mar proračun, gospodarstvo in državljani," sprašuje Janša.
Po ocenah Franca Bogoviča (SLS) pa pri Jankovićevi kandidaturi ne gre za taktičen manever, ampak za resno kandidaturo. "Ocenjujem, da je Janković vzel Pozitivno Slovenijo za talko in da bo v tej zadevi vztrajal do konca," je dejal predsednik SLS. Bogovič zadnja dogajanja v PS primerja z dogajanjem v začetku leta, ko je "bila stranka SDS ujetnica Janeza Janše". Meni tudi, da se v Sloveniji dogaja nekaj podobnega kot v Italiji s Silviem Berlusconijem. "Žal pa so tudi razlogi, zakaj ti ljudje vztrajajo na teh pozicijah, podobni," je še povedal Bogovič.
Po mnenju predsednice NSi Ljudmile Novak je napoved Jankovićeve kandidature del neke igre, pri kateri gre za lastne interese, ne pa za interese države. "Janković taktizira in želi pridobiti kaj zase," ocenjuje Novakova. Po njenem prepričanju mu bo vladajoča koalicija, če se odloči vladati še naprej, zagotovo kaj ponudila v zameno, "a je žrtev tega taktiziranja cela Slovenija".
Janković je bil že na čelu PS, a se je nato "zamrznil"
Janković, ki velja za ustanovitelja PS, je stranko nekaj mesecev po ustanovitvi tudi uspešno popeljal na predčasne volitve ter zmagal. Po očitkih Komisije za preprečevanje korupcije o kršitvah protikorupcijske zakonodaje pa je januarja letos zamrznil svoj status predsednika, svet stranke pa je nekaj dni pozneje za začasno vodenje PS pooblastil Bratuškovo.
Janković je s to potezo omogočil oblikovanje aktualne vlade. V SD, DL in DeSUS namreč s stranko, ki bi jo vodil on, niso želeli sodelovati. Marca, z izvolitvijo aktualne vlade, se je Janković z vrha stranke umaknil, a obenem ni nikoli dokončno ovrgel možnosti, da bi se še kdaj vrnil. To bi najverjetneje pomenilo konec te vlade.
Rok za oddajo soglasja evidentiranih kandidatov za predsednika PS se izteče danes opolnoči. Evidentiranih kandidatov je 12, a razen Jankovića in Bratuškove druga imena niso uradno znana. Listo kandidatov bo izvršni odbor PS javnosti sporočil predvidoma v četrtek.
KOMENTARJI (2389)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.