V enem od prejšnjih člankov smo se med drugim tudi dotaknili teme antioksidantov in tako prvič v mojem blogu zaplavali v svet mikrohranil. Čas je, da spoznamo naslednjo skupino le-teh – minerale.
Poleg antioksidantov so tudi minerali tisti, ki jih moramo pridobiti iz prehrane. Minerali imajo pomembno vlogo pri razvoju kosti, zdravju možganov, celičnih funkcijah in podpiranju metabolizma. So ključni pri prenosu živčnih impulzov v telesu, pri kontrakciji mišic, pri vzdrževanju elektrolitskega ravnovesja. Ljudje potrebujejo vsaj 18 različnih mineralov, da pravilno delujejo.
Minerali so anorganske snovi, o katerih ne govorimo veliko, a so za naše zdravje ključnega pomena. So izjemno pomemben člen pri doseganju optimalnega zdravja in ne glede na to, da je za pravilno delovanje telesa potrebna manjša količina (govorimo namreč o miligramih oz. v nekaterih primerih o gramih), lahko pomanjkanje določenega minerala bistveno poslabša splošno počutje in povzroči oteženo delovanje določenih metabolnih funkcij v telesu.
Dodajajmo jih le, če je to potrebno
Poudariti je treba, da lahko tudi presežek določenega minerala negativno vpliva na naše delovanje. Spet se nekako spotaknemo ob dejstvo, da je manj več. Mnogokrat uporabljena izjava, kajne? Vendar še kako resnična. Ker dandanes znamo pretiravati v nekih zdravih navadah, je pozornost vsekakor treba usmeriti tudi v količino vnešenih mineralov.
Optimalni vnos mineralov se giblje v ozkih mejah. Pomembno je najprej preučiti, koliko vnesemo v naše telo z uravnoteženo prehrano, šele nato je treba dodajati minerale v obliki prehranskih dopolnil, če je to sploh potrebno.
Minerale delimo na makrominerale, kamor spadajo kalcij, magnezij, kalij, fosfor, atrij, klor, in na minerale v sledovih, kamor spadajo mangan, silicij, kobalt, krom, selen, jod, fluor, molbiden, nikelj, arzenik, bor.
Mikronutrienti vseh vrst so pomembni kofaktorji v sintetizaciji DNA in metabolizmu, saj so pogosto vključeni v moduliranje encimov, ki nam pomagajo absorbirati druga hranila in jih spremeniti v uporabno gorivo. Primer bi lahko bil cink, ki je kofaktor za več kot 100 encimov! Selen je še en pomemben mineral za metabolizem, saj je vključen v proizvodnjo encima glutation peroksidaze, znan kot glavni antioksidant.
V nadaljevanju se bomo podrobneje spoznali z nekaterimi med njimi.
KALCIJ
Kalcij je eden od najbolj znanih mineralov. V telesu ga imamo več kot kilogram, največ v kosteh, kjer boste našli približno 99 % kalcija v telesu.
Toda ta mineral ima tudi vlogo pri zdravju vaših mišic in drugih tkiv. Nivoji kalcija se v starosti ponavadi zmanjšujejo, kar lahko povzroči zaplete, kot je osteoporoza, saj ob nezadostnem vnosu kalcija organizem prične razgrajevati lastne kosti s ciljem uravnavanja potrebne količine kalcija.
Vir kalcija se nahaja v čim manj predelanem mleku in mlečnih izdelkih, sardinah, lososu, zelenolistnati zelenjavi, orehih ...
Znaki pomanjkanja kalcija se kažejo kot oteoporoza, razdražlivost, bolečine v nogah in hrbtu, rahitis ...
MAGNEZIJ
Magnezij sodeluje v številnih funkcijah v vašem telesu. Ključno vlogo ima pri delovanju našega živčnega in imunskega sistema, skrbi za zdrav srčni utrip in močne kosti. Je tudi del več kot 300 biokemičnih reakcij v človeškem telesu.
Pomanjkanje magnezija postaja resnična težava, predvsem zaradi nepravilne in osiromašene prehrane. Morda je delno kriv za zdravstvene težave, kot so diabetes, bolezni srca, anksiozne motnje in celo migrene.
Najboljši viri magnezija so neoluščeno zrnje in žita, madeljni, orehi, semena, lešniki in temnozelena zelenjava.
KALIJ
Kalij je glavni mineral, ki je tudi elektrolit. Je glavni kation v celicah, kar pomeni, da regulira prenos tekočin, hranil in odpadkov v vaše celice in iz njih.
Pomanjkanje kalija v telesu lahko privede do visokega krvnega tlaka, povzroči utrujenost ali preprosto povzroči razdražljivost. Vpliva lahko na hipoglikemijo, nepravilni ritem srca ali na težave z živčevjem.
Najboljši viri kalija so agrumi, paradižnik, zelena listnata zelenjava, banane, krompir, semena sončnic, nemastno meso.
CINK
Cink ima ključno vlogo pri spodbujanju močnega imunskega sistema. Prav tako ima pomembno vlogo pri normalni rasti in razvoju. Cink pomaga pri ohranjanju občutka za vonj in vid. Je del mnogih encimov, ki sodelujejo v tisočih pomembnih procesih v telesu.
Najboljši viri so meso, jajca, morska hrana, žitni kalčki, bučne semenke.
SELEN
Selen je mineral v sledovih, ki je potreben za zdravo delovanje srca. Je tudi antioksidant, ki spodbuja jakost imunskega sistema in v telesu deluje v sinergiji z vitaminom E. Je del glutationske peroksidaze, enega najmočnejših antioksidantov v telesu. Skupaj z vitaminom E preprečujeta ali zavirata staranje ter ohranjata elastičnost tkiv.
Najboljši viri selena so morska hrana, meso, žitni kalčki, brokoli, česen.
ŽELEZO
Železo je mineral v sledovih, ki je pomembno za zdravo kri. Potrebno je za tvorbo hemoglobina, mioglobina in drugih encimov ter posledično pomaga rdečim krvnim celicam prenašati kisik skozi telo in pomaga pri prenosu ogljikovega dioksida. Pomanjkanje železa lahko privede do stanja, znanega kot anemija.
Najboljši viri so rdeče meso, jetra, jajčni rumenjak, polnovredna žita, školjke, zelena listnata zelenjava, oreščki, fižol.
Različni obroki, manjše količine
Tokrat sem vam opisal le del vseh mineralov. Kar je zelo pomembno, je zavedanje, da je treba minerale uživati v več različnih obrokih in v manjših količinah na dnevni osnovi. Le tako bomo poskrbeli za konstanten vnos mikroelementov, telesu omogočili popolno ravnovesje mineralov in s tem odličen temelj za najbolj optimalno delovanje našega telesa.
Vsekakor je pomembno vnašati raznovrstno prehrano. Naj vam vnašanje mineralov preko prehranskih dopolnil nadomesti večji del dnevnega vnosa. Raje se posvetite izvoru hrane in poskrbite, da ta ne bo osiromašena. Treba je posegati po kvalitetni hrani in posledično naj prehranska dopolnila služijo svojemu prvotnemu in osnovnemu pomenu – naj bodo le dopolnilo prehrani.
Do naslednjega branja!
''Zdrav um, zdravo telo!''
Članek odraža stališče avtorja in ne odraža nujno tudi stališča uredništva.
