'Bili smo priča najresnejši preizkušnji za varnost po vojni na Balkanu'

Če se Rusija ne bo odzvala na pozive k diplomatskim pogovorom z Ukrajino in umiritvi razmer, bo Evropska unija ukrepala tudi z drugimi sankcijami, so danes na izrednem vrhu EU o Ukrajini zagrozili vodetelji držav. Te sankcije vključujejo na drugi stopnji usmerjene ukrepe proti posameznikom, zamrznitev premoženja in prepoved potovanja, ter odpoved vrha EU in Rusije, na tretji stopnji pa v primeru stopnjevanja agresije trgovinske in finančne ukrepe.

Razmere v Ukrajini je treba umiriti, če Rusija ne bo ukrepala v tej smeri, bo to imelo resne, daljnosežne posledice za odnose med EU in Rusijo, je opozoril predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. "V zadnjih dneh smo bili priča verjetno najresnejši preizkušnji za varnost na naši celini po vojni na Balkanu," je še ocenil.

Ob tem so Rusijo pozvali k umiku oboroženih sil, odločitev krimskega parlamenta za referendum o priključitvi Krima k Rusiji pa so označili za "nezakonito". Poleg tega so ostro obsodili neizzvano kršenje suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine. Ukrajino pa je vrh pohvalil za premišljen odziv na ruske provokacije, ponovil zavezanost podpisu sporazuma o krepitvi vezi ter se zavezal k znatni finančni in gospodarski pomoči Ukrajini, pri čemer unija preučuje posebne trgovinske ukrepe in podporo pri zagotavljanju energetske varnosti.

Van Rompuy je napovedal, da bodo politični, pridružitveni sporazum o krepitvi vezi z Ukrajino podpisali pred ukrajinskimi volitvami 25. maja.

Nemška kanclerka Angela Merkel pa je povedala, da želijo politični del sporazumov o krepitvi odnosov z Ukrajino, torej pridružitveni sporazum, podpisati v nekaj dneh ali tednih s sedanjo vlado Arsenija Jacenjuka. Poudarila je tudi, da EU in ZDA delujeta usklajeno, ter zavrnila navedbe, da bi bil izid vrha bolj medel, če ne bi Bela hiša pred tem sprejela odločitve o sankcijah proti predstavnikom ruskih oblasti. 

Obenem so se voditelji dogovorili, da bo EU sodelovala v mednarodnih prizadevanjih za umiritev razmer – v obliki kontaktne ali usklajevalne skupine, v okviru katere naj bi ob sodelovanju EU in ZDA potekalo diplomatsko iskanje rešitve med Ukrajino in Rusijo.

Bratuškova: Slovenija podpira reševanje spora po mirni poti

Vrha se je udeležila tudi predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek, ki je poudarila, da Slovenija podpira reševanje spora po mirni poti, s političnim dialogom, ki bi se moral začeti čim prej, saj bi bili vsi drugi scenariji bistveno bolj boleči za vse.

Premierka se je po vrhu po telefonu pogovorila z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem, ki ji je poročal o svojih pogovorih z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom v Rimu in ji povedal, da je rešitev spora z dialogom tudi v interesu Rusije. Bratuškova je tudi izpostavila, da je za prehod v drugo in tretjo fazo sankcij proti Rusiji, ki je predviden v primeru ruskega zaostrovanja razmer, potreben nov dogovor vrha unije.

Lavrov in Kerry še brez dogovora

V Rimu pa sta se danes o krizi v Ukrajini pogovarjala ruski in ameriški zunanji minister, Sergej Lavrov in John Kerry. Kot je po srečanju povedal Lavrov, še nista dosegla dogovora o razmerah v Ukrajini.

Kot je sporočilo ameriško zunanje ministrstvo, je Kerry Lavrova pozval k neposrednim pogovorom z Ukrajino. Sta pa veliko časa v pogovorih namenila temu, pod kakšnimi pogoji naj bi prišlo do tovrstnih pogovorov. Kerry je tudi podčrtal, da je treba mednarodnim opazovalcem nujno omogočiti dostop na Krim, da bi si lahko ustvarili neodvisno sliko položaja, so še sporočili iz State Departmenta.

Lavrov je ponovil, da je za Rusijo najbolj pomembno spoštovanje dogovora med takratnim ukrajinskim predsednikom Viktorjem Janukovičem in opozicijo z 21. februarja, predvsem kar zadeva reformo ustave, oblikovanje vlade narodne enotnosti ter priprave volitev po reformi ustave. Kot drugi pomemben aspekt pa je izpostavil, da morajo imeti vsi procesi nedvoumno soglasje vseh regij v Ukrajini.

Lavrov je kot grožnjo kritiziral odločitev ZDA o uvedbi sankcij na področju vizumov proti več predstavnikom ruskih oblasti in oblasti na ukrajinskem Krimu. Opozoril je na stalno krepitev pritiska, dodal pa, da mu je Kerry pojasnil, da vizumske omejitve še ne veljajo. Kritiziral je tudi sredino napoved Nata, da bo preučil vse oblike sodelovanja z Rusijo. Dodal je, da je v interesu mednarodne skupnosti normalen dialog med Zahodom in Rusijo brez ultimatov, brez zahtev po enostranski spremembi ruskih stališč, ki jih je Putin zelo podrobno in jasno pojasnil.

Lavrov bo s pogovori ob vrnitvi v domovino seznanil ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Obama: Referendum na Krimu v nasprotju z mednarodnim pravom

Ameriški predsednik Barack Obama pa je v Washingtonu opozoril, da bi bil referendum o priključitvi Krima Rusiji v nasprotju z ukrajinsko ustavo in mednarodnim pravom. "Vsaka razprava o prihodnosti Ukrajine mora vključevati legitimno vlado Ukrajine," je poudaril.

"V letu 2014 smo precej daleč od tistih dni, ko so se meje lahko spreminjale mimo demokratičnih voditeljev," je dejal ameriški predsednik. Rusijo je ponovno opozoril, da je svet združen v nasprotovanju dejanjem Rusije in v podpori Ukrajini. A hkrati je dodal, da še vedno obstaja diplomatska pot izhoda iz ukrajinske krize.