Bilanca zime: skoraj pet metrov snega na Kočevskem, v Ljubljani v treh mesecih le pet dni sonca

''Veliko padavin in malo sonca. To je bilo značilno za letošnjo zimo,'' je na kratko za 24ur.com letošnjo zimo opisal Brane Gregorčič z agencije za okolje (Arso).

''Po količini snega je bila letošnja zima tretja najbolj snežena v zadnjih 50 letih,'' je povedal. Bolj sneženi zimi od letošnje sta bili že zelo dolgo nazaj – glede na podatke za Ljubljano (za vse kraje podatkov na Arsu nimajo) sta bili bolj sneženi le zimi v letih 1968/69 in 1969/70.

Dolgoletno povprečje padavin preseženo skoraj povsod po državi

Če seštejemo količine novozapadlega snega, ga je bilo na Kočevskem 450 centimetrov, morda še kakšen centimeter več. ''Tudi Zgornjesavska dolina, Rateče, je imela štiri metre in pol snega, če se ne bi seveda sproti sesedal in kopnel,'' je dejal Gregorčič in dodal, da je bila zima izjemna predvsem za Dolenjsko, saj je bilo tudi v Novem mestu blizu 350 centimetrov snega.

V Ljubljani pa je bilo letos, vključno z včerajšnjim snegom, okoli 225 centimetrov snega. Snežna odeja se je tokratno zimo obdržala dlje kot običajno v Novem mestu in Ljubljani ter Murski Soboti. Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo skoraj povsod po državi, najbolj, kar dvakratno, pa v Beli krajini.

Ni pa bila letošnja zima nič posebnega, če pogledamo temperature. Te so bile v povprečju zadnjih 20 let. ''Če bi gledali na povprečja iz prejšnjega stoletja, pa je bila celo majčkeno pretopla,'' je dejal Gregorčič.

Sonca je bilo zelo malo

Če nam je torej letošnja zima postregla z ogromnimi količinami snega, pa nam je namenila toliko manj sonca. ''Sonce je sijalo zelo malo, ni bilo sicer rekordno malo, ampak blizu rekorda,'' je povedal. Pretežni del države je zabeležil le od 50 do 75 odstotkov običajne osončenosti.

''V decembru, januarju in februarju je v Ljubljani sonce sijalo 125 ur. Povprečje je pa 189,'' je razložil Gregorčič in dodal, da je bilo sonca v prestolnici Slovenije še manj pred tremi leti, ko ga v treh mesecih ni bilo niti 100 ur, ampak le 96.

Letošnja zima ne pove nič o poletju, prihodnji zimi

Letošnja zima ne more napovedovati, kakšne bodo prihodnje zime. ''To je igra naključij. Lani smo imeli februarja zelo mrzlo, a suho obdobje, ker so cikloni nastajali bolj južno od nas, nad južnim Jadranom. Letos pa so se cikloni pomikali iznad Sredozemlja proti nam, zato smo dobili toliko več padavin. Kaj pa to pomeni za prihodnjo zimo, za prihajajoče poletje? Nič ne pomeni,'' je bil jasen Gregorčič.

Kakšna pa bo pomlad? ''Kakšne suše zagotovo ne bo, ker so nivoji tako podzemnih kot nadzemnih vod kar obilni. Namočenost je kvečjemu prevelika, saj voda na kraških poljih še kar stoji. Bo pa v naslednjih dneh večinoma suho vreme, ne bo pa še kakšne prave toplote,'' je dejal Gregorčič.

Prihodnji teden spet sneg?

V prihajajočih dneh bodo temperature okoli 10 stopinj Celzija, od nedelje pa izračuni spet kažejo na malce hladneje obdobje.

''Od nedelje do srede v prihodnjem tednu ne gre izključiti niti snega do nižin, kar pa marca ni niti tako zelo nenavadno. Ne tako redko pri nas sneži tudi aprila, izjemoma pa tudi maja,'' je povedal Gregorčič in dodal, da je za natančne napovedi sneženja sicer treba še malce počakati.