Bil je obseden s slavo in močjo

Jeff Guinn, avtor novega življenjepisa Charlesa Mansona, ki zloglasnega morilca v knjigi imenuje Charlie, ga opisuje kot neke vrste sociopata z nadpovprečnimi socialnimi veščinami ter kot vseživljenjskega plenilca, katerega zgodovina razkriva tipičen profil kriminalca.

Glavni avtorjev vir so sorodniki, ki prej niso želeli govoriti z novinarji, o Charlesu pa ne govorijo lepo. ’’Mali Charlie Manson je bil prepirljiv otrok … Lagal je o vsem in vedno krivil druge za svoja dejanja … Obseden je bil s pozornostjo … Z vsemi je poskušal manipulirati … Zmenil se je le za tiste ljudi, od katerih bi lahko imel korist.’’

Charlesov uničevalni pohod skozi življenje se je začel že zelo zgodaj, vendar ni bil nemočna žrtev okoliščin, ampak je sam izbral svojo pot, piše avtor biografije. Rodil se je 15-letnici, ki jo je bolj zanimalo pijančevanje kot pa materinstvo, pri sinovih štirih letih pa si je zaradi ropa prislužila petletno zaporno kazen. Otrok, katerega glavno zanimanje so bili noži in pištole, bi verjetno težko odrasel v srečnega državljana, čeprav je imel rad tudi glasbo.

Mati, ko je prišla iz zapora, ni mogla preprečiti sinu, da bi izostajal od pouka, nehal lagati in krasti, zato ga je pri 12 letih poslala v katoliško šolo za moške prestopnike. V devetih letih je Charlie diplomiral iz majhnih tatvin in tihotapljenja ukradenih avtomobilov v druge države, zaradi česar si je leta 1956 prislužil prvo zaporno kazen.

V naslednjih enajstih letih si je delovne izkušnje nabiral kot zvodnik, pozneje pa si je zadal nov cilj. Zelo rad je imel Beatlese, še raje pa kričeča dekleta, ki so jih obletavala. Želel je postati slaven, vendar je kmalu ugotovil, da je v Kaliforniji bitka za slavo huda. Nato je postal guru, ki je po ulicah iskal mlada, ranljiva dekleta in jih vabil v svojo "srečno družino". Član družine si postal, ko si Charlieju dal vse svoje premoženje in seksal z vsakim, ki ga je Charlie določil. Njegova družina se je večala, prišli so tudi moški. Vsem ženskam je ukazal, da s seboj ne smejo nositi denarja, moški pa so pri sebi vedno morali imeti nož.

Pozneje je Charlie svoji družini naročal umore tistih, ki z njim niso želeli sodelovati oziroma niso spoštovali Charliejevega glasbenega talenta. Na sodišču so ženske iz "njegove družine" zatrjevale, da so same morile, da je Charlie nedolžen. Večina Charlieja vidi kot nor proizvod neurejenih, polariziranih 60. let prejšnjega stoletja. Še huje je, da ga vidijo kot preračunljivega oportunista, ki je svojo željo po moči in slavi izkoristil na najbolj grozljiv način.