Gospodarsko rast na GZS označili za 'statistično anomalijo'

V zadnjem četrtletju lani se je obseg BDP v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2012 zvišal za kar 2,1 odstotka, na letni ravni, pa se je BDP po prvi oceni v letu 2013 zmanjšal za 1,1 odstotka. V zadnjem lanskem četrtletju se je tako zgodila rast BDP po osmih zaporednih padcih.

BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je v zadnjem lanskem četrtletju lani v primerjavi s tretjim četrtletjem zvišal za 1,2 odstotka. V primerjavi z enakim četrtletjem predlani pa se je povečal za 1,9 odstotka.

Vlada: rezultati presegli tudi najbolj optimistične napovedi o gospodarski aktivnosti

Na današnjo objavo statističnega urada so se odzvali v vladi. Objava potrjuje, da je vlada s svojimi ukrepi uspela obrniti negativni trend v gospodarski aktivnosti. "Po osmih četrtletjih upadanja gospodarske aktivnosti je bila v zadnjem četrtletju lanskega leta v primerjavi z enakim obdobjem leta 2012 ponovno dosežena gospodarska rast v višini 2,1 odstotka. Objavljeni rezultati so tako presegli tudi najbolj optimistične napovedi o gospodarski aktivnosti v Sloveniji," so na vladi zapisali v sporočilu in dodali, "da je vlada kljub optimizmu zavezana nadaljevati z reformnimi zagonom, kar bo omogočalo doseganje stabilne gospodarske rasti v srednjeročnem obdobju, ki jo bodo občutili tudi državljani."

Recesija je prekinjena, ni je pa še konec

"V zadnjem lanskem četrtletju smo presegli povprečje gospodarske rasti v EU," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal Anže Podnar iz sektorja za nacionalne račune. Po njegovih besedah smo prekinili obdobje padanja, "a še ne moremo reči, da je konec krize ali konec recesije, lahko pa rečemo, da je prišlo do kratkotrajne prekinitve upočasnjevanja aktivnosti". Za trend bo treba počakati še dve četrtletji.

Kot je pojasnil, lahko o koncu recesije govorimo, ko večina makroekonomskih kazalnikov doseže tiste stopnje rasti, ki so jih imeli v daljšem časovnem obdobju. Medtem ko je gospodarska rast v zadnjem četrtletju že na meji svojega povprečja, zaposlenosti manjkata še približno dve odstotni točki. "Krize je torej konec, ko imajo podjetja toliko novih naročil, da lahko spet na novo zaposlujejo," je dodal.

GZS: Gospodarska rast premajhna za znižanje brezposelnosti

"Statistično anomalijo, ki smo ji bila priča z objavo gospodarske rasti v zadnjem četrtletju, lahko pripišemo predvsem uspešnejšemu črpanju evropskih sredstev za izgradnjo komunalne infrastrukture," opozarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Opozarjajo, da so k rasti odločilno prispevale spremembe zalog, kar je samo po sebi enkratna postavka. "Prispevek menjave s tujino je bil negativen, saj smo uvozili več blaga in storitev kot izvozili. Izdatki države so se skrčili manj kot v zadnjih dveh četrtletjih, kar bo negativno vplivalo na končen javno-finančni primanjkljaj."

Zadnji trendi na trgu delovne sile so še vedno neugodni, opozarjajo na GZS in pojasnjujejo, da je brezposelnih 130.000 ljudi, kar je največ v zadnjih 15 letih. Povečuje se delež dolgotrajno brezposelnih, število upokojencev je bilo v januarju medletno višje za 1,6 odstotka, kar vrši pritisk na pokojninsko blagajno in državni proračun. Ta prispeva kar tretjino h pokritju pokojninske luknje, še dodajajo.

"Precej optimistična napoved Evropske komisije o zgolj 0,1-odstotnem krčenju BDP-ja v letošnjem letu izpred nekaj dni temelji na predpostavkah visokega prispevka neto izvoza h gospodarski rasti, kar bo zelo težko doseči, če ne bomo hkrati znižali stroške poslovanja v Sloveniji," opozarjajo na zbornici.

Kaj vse je vplivalo na BDP?

K rasti so največ prispevale bruto investicije, torej bruto investicije v osnovna sredstva ter spremembe zalog, skupaj 3,3 odstotne točke. Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 5,9 odstotka. Najbolj so se povečale investicije v zgradbe in objekte, za 11,1 odstotka, in to predvsem na račun gradnje inženirskih objektov. Povečale so se tudi investicije v opremo in stroje, tokrat za 2,9 odstotka.

Pri končni potrošnji gospodinjstev opažamo, da glede na predhodno četrtletje okreva. Sicer je bila enaka kot pred letom, predvsem zaradi blage rasti trošenja drugih proizvodov (za 0,2 odstotka). Trošenje trajnih dobrin se je znova zmanjšalo, tokrat za 4,5 odstotka.

Izdatki države za končno potrošnjo so se tokrat zmanjšali za 1,9 odstotka, to je za nekoliko manj kot v prejšnjih četrtletjih. K zmanjšanju je tokrat največ prispevalo varčevanje na področju zdravstva ter socialnega varstva.

S proizvodnega vidika se je dodana vrednost povečala v večini dejavnosti. Najbolj se je povečala v gradbeništvu: kar za 7,7 odstotka. V predelovalnih dejavnostih se je po osmih zaporednih padcih tokrat povečala za 2,1 odstotka. V gostinstvu pa se je povečala v nekoliko manjši meri kot v predhodnem četrtletju, in sicer za 1,4 odstotka.

Zunanje povpraševanje je na gospodarsko aktivnost tudi tokrat vplivalo pozitivno. Izvoz se je povečal za 3,7 odstotka, torej za nekoliko manj kot v predhodnem četrtletju. Uvoz se je okrepil za 4,9 odstotka, predvsem na račun uvoza energentov ter motornih vozil pri blagu in uvoza gradbenih storitev ter svetovalnih storitev pri storitvah. Skupaj je saldo zunanje trgovine tokrat zaradi visokega uvoza negativno prispeval k gospodarski rasti, in sicer 0,7 odstotne točke. Pogoji menjave so bili ugodni tudi v tem četrtletju, vendar zaradi nižanja izvoznih cen nekoliko manj kot v prejšnjih četrtletjih.

V zadnjem lanskem četrtletju se je zgodila rast BDP po osmih zaporednih padcih. Recesija v Sloveniji je prekinjena.