Naslovnica

Batić zavrnil nalog za aretacijo

Beograd, 05. 04. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
© STA
Komentarji
0

Predstavnik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Hans Holthuis, ki se z delegacijo mudi na obisku v Beogradu, je skušal danes izročiti zaporni nalog za nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića srbskemu pravosodnemu ministru Vladanu Batiću, vendar je ta dejal, da naloga ne more sprejeti in Holthuisa napotil k jugoslovanskemu pravosodnemu ministru Momčilu Grubaču. Holthuis se bo tako obiskal Grubača jutri. Jugoslovanski zakoni zaenkrat ne dovoljuje predaje svojih državljanov na tuje, vendar vlada pripravlja posebne ukrepe za sodelovanje s haaškim sodiščem. Novi zakon naj bi po Grubačevih besedah sprejeli prihodnji mesec.

Srbski pravosodni minister Batić pa hkrati vztraja, da haaško sodišče začne sodno preganjati tudi kosovske politike albanske nacionalnosti, ki so vodili oboroženi upor za samostojnost pokrajine in zagrešili zločine nad Srbi. Minister Batić je današnje srečanje predstavnikov haaškega sodišča in jugoslovanskih oblasti označil za očiten dokaz, da oblasti v Beogradu sodelujejo s sodiščem. Po ministrovih besedah so tehnične podrobnosti v zvezi z izročitvijo naloga za Miloševićevo aretacijo nepomembne, saj "cel svet pozna vsebino obtožnice".

O razlogih za tako hitro zahtevo mednarodnega sodišča je govoril politični svetovalec glavnega tožilca Jean-Jacques Joris. Po njegovih besedah je situacija v Beogradu nejasna, dobivajo kontradiktorne izjave, zato želijo jasno povedati, da mora biti ta mednarodna obveza zelo hitro izpolnjena. Dodal je še, da mednarodna obtožnica bremeni Miloševića vojnih zločinov, jugoslovanskim preiskovalcem pa bo tudi Milošević dostopen tudi v Haagu. Miloševiću naj bi torej najprej sodili v Haagu, nato pa bi ga poslali nazaj v Beograd, da bi mu sodili zaradi srbske obtožnice. V tretji fazi pa bi ga poslali na odsluženje kazni. Delegacija sodišča se namerava v Beogradu pogovarjati tudi o jugoslovanski obtožnici, ki Miloševića bremeni korupcije in zlorabe položaja, vendar priznava, da glede tega nima pristojnosti. Sodišče ZN je Miloševića in štiri njegove sodelavce maja 1999 obsodilo zločinov proti človeštvu in kršenja vojnega prava. V primeru obsodbe Miloševiću grozi najvišja kazen, tj. dosmrtna ječa. Sodišče namerava Miloševića podobnih zločinov obdolžiti tudi za dogodke v BiH in na Hrvaškem.

Že sinoči je pred centralnim zaporom protestiralo okoli 250 Miloševićevih pristašev, to pa naj bi bil šele začetek. Če do petka ne osvobodijo Slobodana Miloševića, bosta SPS in JUL organizirala masovne demonstracije pred zgradbo vlade Srbije, je dejala Dragana Kuzmanović, tiskovna predstavnica JUL.

Na sodišču še naprej potekajo zaslišanja bližnjih Miloševićevih sodelavcev. Direktor jugoslovanske uprave carine Mihalj Kertes naj bi na torkovem zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom Okrožnega sodišča v Beogradu obremenil Miloševića, vendar so to danes zanikali. Kertes naj bi na torkovem zaslišanju le potrdil neke domneve sodišča, vendar ne tudi obtožbe proti Miloševiću. Časnik Blic je zapisal, da je Kertesova izjava obremenila Miloševića, poleg tega pa naj bi tudi govoril o dejavnostih podpredsednikov vlade ZRJ Nikolu Šainoviću in Jovanu Zebiću. Danes naj bi pred sodnika stopil komandant Enote za posebne operacije ministrstva za notranje zadeve Milorad Ulemek - Legija. Od njega pričakujejo dokaze zoper njegovega nekdanjega šefa Radomira Markovića, ki je osumljen umora štirih funkcionarjev SPO. Ulemek je bil nadrejeni Nenadu Iliću in Nenadu Bujoševiću, ki ju krivijo za dogodek na ibarski magistrali. Bujošević je Markovića označil za človeka, ki je izdal ukaz za likvidacijo.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10