Balažič: Pritiski Šrota so bili posredni

V nadaljevanju sojenja nekdanjemu predsedniku uprave Pivovarne Laško Bošku Šrotu in soobtoženim je danes kot priča v vlogi nekdanjega predsednika uprave Fructala nastopil Toni Balažič. Znova je poudaril, da je Šrot kot šef skupine Laško poudarjal pomen pomoči med družbami v sistemu in da so bili njegovi pritiski vedno posredni.

Ko so se poleti 2008 začeli kazati znaki krize, je Šrot na enem od skupnih sestankov vodilnih v družbah iz skupine Laško povedal, da morajo "držati denar k sebi, ne na novo investirati in si medsebojno pomagati, da bo skupina uspešno prebrodila krizo", je dogajanje v času od novembra 2008 do junija 2009, ko je Šrot sicer izpeljal menedžerski prevzem Pivovarne Laško povzel Balažič, danes prvi mož Mercatorja.

Smisel posojil, ki so jih družbe v sistemu po Šrotovih navodilih dajale Infond Holdingu in Centru Naložbe, je bil po njegovih besedah maksimiziranje vrednosti naložbe v družbi Mercator. Zato se o namenu posojil niso spraševali, je nadaljeval, saj so imeli zagotovilo, da jim bo denar vrnjen, ko bo ta naložba prodana.

Fructal je v tem času dal nekaj posojil, ko pa so aprila 2009 dobili navodilo, naj za šest milijonov evrov dokapitalizirajo Maksimo, Balažič se ni spomnil ali Invest ali Holding, so se temu uprli, ker bi s tem ogrozili delovanje Fructala, saj bi ta postal preveč izpostavljen.

Kot je pojasnil po koncu obravnave pred novinarji, je "bil smisel tega, da bi ta družba nato lahko dokapitalizirala Infond Holding". Takrat pa je bilo, kot je dodal, tudi vse več dvomov o legitimnosti takšnega početja, zato so ta navodila zavrnili.
Med drugim so dobili tudi navodilo za kupovanje delnic Pivovarne Laško, a so se spraševali o legalnosti takšnega početja. Ko so jim na sestanku pravni strokovnjaki, med njimi pravnica Nina Plavšak, po Balažičevih navedbah iz prve lige odvetnikov v Sloveniji, zagotovili, da dvomov ni, so sledili navodilom. "Celotna skupina je imela zelo jasnega predsednika uprave oz. šefa in pri vseh pravnih mnenjih in ekonomskih utemeljitvah smo tem navodilom morali sledili," je poudaril.

Potem ko so se v Fructalu uprli posojilu za dokapitalizacijo Maksime, so se, kot je povedal Balažič, pojavila resna namigovanja, da ga želi Šrot zamenjati, vendar bi to moral narediti skozi nadzorni svet družbe, ki ga je vodil Dušan Zorko, danes predsednik uprave Pivovarne Laško, a se je ta postavil na Balažičevo stran.

Balažič je v sodni dvorani med drugim povedal, da "Šrot ni nikoli dajal konkretnih navodil". Na Šrotovo vprašanje, ali je bil zaradi upora deležen kakšnih pritiskov ali česa podobnega, pa mu je odgovoril: "Pri vas so bili pritiski vedno zelo posredni."

"Glede posojil smo bili seznanjeni s potrebami, ne z namenom. Pri tem smo jim verjeli na podlagi koncernskega navodila," je dejal. Tega je dajala Pivovarna Laško, a Šrot je bil vedno navzoč na skupnih sestankih in vedno je kimal, je dodal Balažič.

Po njegovih besedah so tehnična navodila za dajanje posojil dobivali od nekdanje Šrotove svetovalke Vesne Rosenfeld, ki je med soobtoženimi, tožilec pa ji očita pomoč pri kaznivem dejanju zlorabe položaja. V pogovorih za posojila manjših vrednosti, kot je dejal, ni bil udeležen, vedel pa je za večja.

Za posojilo iz decembra 2008 v višini šest milijonov evrov, za katerega jim je sredstva dala celo Pivovarna Laško, ga je po njegovih navedbah klicala prav ona, čeprav ta trdi, da to ni res. Vendar pa je Balažič poudarjal, da je bilo splošno znano, da je Rosenfeldova tesna Šrotova sodelavka na finančnem področju ter niso nikoli dvomili, da ne deluje po njegovih navodilih. Povedal je še, da pa v Šrotovem ožjem timu ni bila edina.