V primeru, da se skrajneži ne bodo predali, bo policija skupaj z vojsko uporabila vsa razpoložljiva sredstva in prevzela območja, ki jih zdaj zasedajo albanski skrajneži ter uničila njihove enote.
Jugoslovanska agencija Tanjug je poročala, da so včeraj popoldne v Tetovu izbruhnili ulični spopadi med makedonsko policijo in albanskimi skrajneži. Makedonska policija in vojska naj bi sprožili odločilno ofenzivo proti oboroženim Albancem, ki imajo položaje v hribih okoli Tetova. Kot poroča Tanjug, naj bi okolica mesta v plamenih.
Da so namere makedonskih oblasti o zatretju albanskega upora resne, so pričale dolge kolone oklepnikov, ki so se valili iz Skopja proti Tetovu. Vojaška zveza Nato je za rešitev krize predlagala načrt, s katerim bi albanske skrajneže zaprli v obroč in jim preprečili oskrbo s hrano. Vendar v uporni Narodni osvobodilni vojski zagotavljajo, da imajo pri lokalnih prebivalcih dovolj podpore za nemoteno oskrbo.
Enote makedonske vojske so se že v ponedeljek razporedile na najbolj kritičnih točkah na obrobju mesta in začele z uporabo tankov in topništva, neposredno v boje pa se še niso vmešale, je potrdil tiskovni predstavnik makedonske vojske Blagoja Markovski. Makedonske sile naj bi v torek obstreljevale in na koncu požgale dve hiši v bližini nogometnega stadiona v Tetovu, uničile pa naj bi tudi glavno oporišče skrajnežev na enem od hribov nad mestom, se je izvedelo iz makedonskih vladnih virov, ki so tudi potrdili, da podzemnih predorov skrajnežev še niso uspeli uničiti. Albanski skrajneži policijo in vojsko obstreljujejo predvsem s Šarplanine, sicer pa naj bi najhujši boji potekali v bližini vasi Drenova, nekaj kilometrov iz središča Tetova.
Makedonski predsednik Boris Trajkovski je včeraj ob otvoritvi konference predsednikov parlamentov držav udeleženk regionalne pobude Procesa sodelovanja v JV Evropi (SEECP) zavrnil pogajanja z albanskimi skrajneži. Ob tem je poudaril, da uporniki ogrožajo suverenost in ozemeljsko celovitost Makedonije ter zagrozil, "da je treba skrajneže tako politično kot vojaško premagati in jih pregnati iz Makedonije". Pojasnil je še, da pogajanj z uporniki ne bo, ker ti "s svojimi akcijami nasprotujejo vsem prizadevanjem za vzpostavitev multietnične družbe".
Visoki predstavnik Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je po pogovorih z makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim obsodil nasilje albanskih upornikov. Albanski zunanji minister Paskal Milo pa je v Ženevi ponovil stališče Albanije, ki se je že pred časom distancirala od aktivnosti albanskih skrajnežev.
Po besedah Solane je boj makedonskih sil proti albanskim upornikom upravičen, vendar morajo biti njihove akcije v skladu z veljavnimi standardi. Evropska unija, tako Solana, tudi ne priporoča pogajanj z uporniki, ki so pogajanja sicer predlagali, hkrati pa makedonski vladi zagrozili, da bodo v primeru neupoštevanja njihovega predloga nadaljevali z napadi.
Za nasilje v Evropi ni prostora, je še poudaril Solana ter pozval politične predstavnike Albancev naj sodelujejo z makedonskimi institucijami in vlado. Evropska unija, ki spoštuje nespremenljivost makedonskih meja, bo tej državi ponudila tudi politično, vojaško in gospodarsko pomoč.
Ruski zunanji minister Igor Ivanov pa je med obiskom v Prištini menil, da nejasnost glede statusa Kosova krepi albanske skrajneže, ki jih je obtožil, da želijo na jugu Evrope oblikovati "etnično čisto entiteto". Eden od bistvenih elementov resolucije Združenih narodov o Kosovu je spoštovanje ozemeljske celovitosti ZRJ, je še poudaril Ivanov. Vodja ruske diplomacije je pozval mednarodno skupnost, naj se jasno in odločno izreče glede statusa Kosova, ki je po mnenju Ivanova "bistvo problema".
Po besedah Ivanova je druga ključna točka resolucije 1244 demilitarizacija Kosova. Toda to vprašanje kljub prizadevanjem ZN in zveze Nato še vedno ni rešeno. Zadnji dogodki so pokazali, da je demilitarizacija propadla in da se je število spopadov na Kosovu še povečalo, je opozoril ruski zunanji minister. Kosovo je tudi eno od izhodiščnih oporišč albanskih skrajnežev v Makedoniji, ki delujejo v okviru Osvobodilne narodne vojske.
