Renesansa pivovarstva, ki se je konec 20. stoletja začela v Združenih državah Amerike, je kmalu dosegla staro celino, kjer so male cehovske pivovarne ponovno začele obujati pozabljene okuse svojih prednikov. Tudi v Sloveniji so se v zadnjih letih pojavile mikropivovarne, ki našim brbončicam predstavljajo za večino pivcev, navajenih nevtralnih okusov komercialnih piv, še nepoznane, bogatejše okuse butičnih piv.
Ste za ale ali lager?
"Pivo v osnovi delimo v dve glavni skupini glede na vrsto kvasovk, ki se uporabljajo pri fermentaciji slada. Piva tipa 'ale' tako fermentirajo pri višjih temperaturah, 'lager' piva ali 'ležaki' pa pri nižjih," pojasnjujejo v pivovarni Vizir, kjer so se izdelave butičnih piv lotili pred petimi leti.
Ale in lager pivo se razlikujeta tudi po času, ki ga potrebujeta za fermentacijo – ker ta pri ale pivu poteka pri višjih temperaturah, takšna piva dozorijo hitreje kot pri lager pivu, ki mora še nekaj časa zoreti oziroma "odležati", po čimer je dobil ime. Naši predniki so vse do 19. stoletja povečini varili ale piva, šele razvoj tehnologije hlajenja je omogočil razcvet ležakov, ki dandanes prevladujejo na trgu.
"Podvrste, kot so pale ale, brown ale, pilsner, stout in druge, določajo izbrane sestavine – vrsta slada, hmelja in kvasovk; k regionalnim okusom piv pa v veliki meri prispeva tamkajšnja voda. Tako na Češkem, kjer imajo značilno mehko vodo, po popolnoma isti recepturi naredijo drugačno pivo kot na primer v Nemčiji, kjer je voda trda," še dodaja Denis Imširović, pivovarski mojster pivovarne Vizir.
V mavrici okusov vsak najde svojega najljubšega
Ker Slovenci večinoma nismo vajeni izrazitih okusov piva, so v Vizirju za začetek svoje poti na tržišče poslali široko paleto okusov, ki so si med seboj zelo različni – tako lahko med njimi vsak najde takšnega, ki mu najbolj ugaja. Ker so vsa piva nepasterizirana in brez konzervansov lahko ob pokušanju Vizirjevih piv okušamo naravne okuse, ki so jih poznali že naši predniki.
Svetli lager Vizir je češki pilsner po slovensko. Za češki pilsner je značilno, da je uglajen, svež in žameten, saj predvsem očara s svojo izjemno usklajenostjo hmeljnatih in sladnih not. Češki hmelj Saaz daje pilsnerju imenitno pikantno grenkobo in nežne zeliščne note v aromi. Belokranjski mikropivovarji so poskušali zvariti podoben stil, le da so uporabili tudi slovenske hmelje in seveda našo vodo, zato je Vizir nežen in svež s poudarjeno noto slovenskih hmeljev. Poudarjen sladni karakter in nekoliko milejša grenčica ga naredita svežega, pitnega in izjemnega okusa.
Black Durcas je Vizirjev temni lager, ki ga priporočajo vsem ljubiteljem močnejših okusov. Prepričal vas bo s svojim drznim vonjem po kavi, v ustih pa nam pričara neizmerno paleto okusov, od pikantnega do dimljenega s pridihom svežine. Pri varjenju tega piva kombinirajo vsaj tri različne ječmenove slade, da dobijo ravno pravšnjo intenziteto barve in ne premočen okus, v katerem ne izstopa nobena vsiljiva nota. Pivo kljub temu ostane krepko in močno, kot mora biti temno pivo, tudi tukaj pa uporabljajo vrhunski slovenski hmelj, ki daje pivu prijetno grenčino.
Mirko je Vizirjevo "pale ale" pivo. To velja za eno najbolj razširjenih vrst piva na svetu, saj so ga pričeli variti že v 17. stoletju. Termin "pale ale" je sprva pomenil predvsem bledo barvo (pale) v primerjavi z drugimi, temnejšimi alei, kasneje pa se je dobil širši pomen – tako danes pomeni pivo, varjeno predvsem iz pale sladu z izraženo in poudarjeno hmeljno noto, medtem, ko je barva te vrste piv odvisna predvsem od količine in vrste uporabljenega slada. Mirko se ponaša z rahlo opečnato rdečkasto barvo, kjer je močneje izražena hmeljna nota slovenskih hmeljev in s tem tudi grenčina. Mirku okus daje več vrst ječmenovega slada, za zaokrožen okus in čvrsto peno pa je poskrbela fermentacija v steklenici.
Gringo "india pale ale" (IPA) piva, ki velja za enega najbolj razširjenih vrst piva v mikropivovarstvu. Variti so ga začeli v Veliki Britaniji v 19. stoletju predvsem z namenom izvažanja v Indijo. Med transportom je pivo seveda moralo biti obstojno, zato so ga začeli variti iz "pale ale" sladu ter z močnejšo grenčino, s čimer so podaljšali obstojnost pivu. Piva tipa IPA so lahko od svetlih, rdečih do temnih. Gringo se ponaša s poudarjeno citrusno noto ameriških hmeljev Cascade, Chinook in Willamette. Pri varjenju uporabljajo več vrst ječmenovega slada, za zaokrožen okus in čvrsto peno pa je poskrbela fermentacija v steklenici, zato je pivo motno in z naravno usedlino.
Nori Franc je IPA pivo z višjo alkoholno stopnjo, saj se ponaša s kar 10 % alkohola. Varijo ga po lastnem receptu iz ječmenovega sladu, pri čemer je uporabljen najboljši slovenski hmelj. Je pivo za pogumne ljudi in ljubitelje bogatih okusov.
Lucky Luke je prav posebno ale pivo, za katere je značilna izrazita aromatika s sadnimi notami. Ponaša se s prefinjenim karamelnim okusom in ravno pravšnjo kombinacijo sladkobe in grenčine. Karamelno sladek okus dosežejo z zahtevnejšim postopkom varjenja, pri katerem del sladu ne povre v alkohol, ampak ostane v pivu kot kompleksni sladkorji, kar ustvari sladek okus, ko ga uživamo. Njegov edinstven okus pridobijo iz več različnih ječmenovih sladov in vrhunske kombinacije slovenskih hmeljev Aurore in Savinjskega goldinga.
Poleg klasičnih piv, narejenih iz žitnih sladov in hmelja, se v pivovarni Vizir ponašajo tudi z inovativnima pivoma, katerih okus je prava gurmanska poslastica. KoStanko je pivo, pri katerem so ječmenovemu sladu dodali precejšnjo količino belokranjskega kostanja. Fermentacija je potekala pri višji temperaturi, kar daje temu pivu značilno kostanjevo noto, skrbno izbrana kombinacija hmelja pa mu da piko na i. KoStanko je tako nadvse očarljiv, nežen, nevsiljiv in piten. Najboljši je močno ohlajen, odličen za razne kombinacije s hrano, kot tudi za uživanje v dobri družbi.
Za vse tiste, ki nad pivom niso navdušeni zaradi njegove grenkobe, so v Vizirju zvarili Meggy, ki dokazuje, da je pivo lahko tudi veliko več kot le pijača, ki odžeja. Meggy je krasna kombinacija piva in medu, kjer se odlično dopolnjujeta sladna in medena nota. Pri varjenju osnovni sladici dodajo vrhunski belokranjski med, naprej pa je varjeno kot klasično pivo. Posebnost Meggy je tudi ta, da pivini ne dodajo hmelja in tako ohranijo sladkobnost medu brez prisotne grenčine hmeljev. Meggy postrežemo pri nekoliko višji temperaturi.
Nekatere od Vizirjevih piv lahko poskusite tudi v izbranih lokalih v Beli krajini in Ljubljani; če želite poskusiti prav vse, pa se lahko udeležite degustacije (http://www.vizir.si/degustacija), na kateri se boste lahko spoznali v Vizirjevimi vrhunskimi vini in butičnimi pivi ter izvedeli vse o vinarskih značilnosti Bele krajine in postopkih izdelave piva.
