Investicija v slovenski del Južnega toka je zapečatena

Med obiskom predsednika vlade Janeza Janše v Rusiji sta slovenska in ruska stran dokončno potrdili investicijo v slovenski del plinovoda Južni tok. Podpis dokumenta o vlaganju v Južni tok je po besedah glavnega direktorja družbe Plinovodi Marjana Eberlinca izredno pomemben korak v načrtovanju in izvedbi projekta na delu trase po Sloveniji.

Gre za plinovod, s katerim bi se povečala zanesljivost in učinkovitost oskrbe z ruskim plinom v Evropi. Da je zanesljivost dobave ruskega plina sploh treba okrepiti, se je dobro pokazalo, ko sta se Rusija in Ukrajina zapletli v več plinskih sporov. Takrat je bila motena dobava ruskega plina v Evropo, z Južnim tokom pa bi se takšnim tranzitnim težavam lahko izognili.

Najnovejša trasa, ki so jo predstavili v ruskem plinskem velikanu Gazprom, predvideva potek Južnega toka od Rusije pod Črnim morjem do Bolgarije, iz Bolgarije pa prek Srbije (od koder naj bi se od osrednje trase dve cevi ločili v BiH in na Hrvaško), Madžarske in Slovenije v Italijo. Gradnja naj bi se začela decembra letos, tako pod morjem kot na kopnem. V Sloveniji gradnja ne bi stekla pred letom 2014.

266 kilometrov bi šlo prek Slovenije

Plinovod, po katerem naj bi na koncu v Evropo letno priteklo 63 milijard kubičnih metrov plina, bo po zadnjih predstavljenih informacijah skupaj dolg 2446 kilometrov; zahodni koridor bo meril 834 kilometrov, vzhodni pa 1612 kilometrov.

V južni in osrednji Evropi naj bi bila trasa dolga 1455 kilometrov (od tega v Sloveniji 266 kilometrov). Pri gradnji naj bi sodelovalo 8500 ljudi, na operativni ravni pa 770 ljudi. V glavnih tranzitnih državah naj bi bilo postavljenih osem kompresorskih postaj, od tega dve v Sloveniji.

Vrednost investicije v slovenski del plinovoda Južni tok bo po navedbah prvega moža ruskega plinskega velikana Gazprom Aleksej Miller presegla milijardo evrov. V Slovenijo bo po njem na vstopni točki priteklo 24 milijard kubičnih metrov plina, v Italijo pa bo naprej odteklo 22 milijard kubičnih metrov.

Kaj pa plinovod Nabucco?

Plinovod Južni tok ima konkurenta – plinovod Nabucco. Ta bo predvidoma tekel od turško-bolgarske meje prek Romunije, Madžarske in Avstrije v Evropo, z njim pa bi zmanjšali odvisnost evropskih odjemalcev od zemeljskega plina iz Rusije.

Plinovod Nabucco je Bruslju tudi bolj pri srcu kot plinovod Južni tok. Premier Janša pa včeraj glede morebitnega nezadovoljstva Bruslja s plinovodom Južni tok dejal, da plinovoda Nabucco ni. "Nabucco je narisan na papirju z mnogo vprašaji, medtem ko je Južni tok več ali manj dejstvo, ker ima svoje vire in ker ima na koncu tudi odjemalce," je povedal premier.