Prioritete: umiritev političnih strasti in povrnitev zaupanja ...

Prva prioriteta včeraj podpisane koalicijske pogodbe je umiritev političnih strasti z dvigom kulture strpnega dialoga, med vrednotami, ki jih bodo vodile, pa izpostavljajo spoštovanje človekovega dostojanstva.

Z normalizacijo političnih razmer želijo koalicijske partnerice povrniti zaupanje državljank in državljanov, socialnih partnerjev in tudi mednarodne javnosti. Del dokumenta je tudi obveza mandatarke, da bo v enem letu v DZ vložila zaupnico.

Nova vlada bo kulturi vrnila samostojni ministrski resor, tožilstvo pa bodo vrnili pod pristojnost pravosodnega ministrstva. Predvidena je tudi spojitev notranjih zadev z javno upravo, za dialog med civilno družbo in vlado pa bo odgovoren državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Alenke Bratušek.

Nova koalicija se je s podpisano koalicijsko pogodbo med drugim zavezala k depolitizaciji kadrovanj in vključevanju javnosti v pripravo predpisov ter postopke odločanja.

Preberite tudi: Kakšni so odzivi na podpisano koalicijsko pogodbo?

Ukrepi za stabilizacijo bančnega sistema

Prioritete opredeljujejo tudi vprašanje državnega holdinga in slabe banke, o katerih so imele koalicijske partnerice najbolj različna mnenja. Zakon o Slovenskem državnem holdingu bodo dopolnili na način, da se državno premoženje ne prenaša na holding, ampak ga upravlja. Osnova za odločanje o tem, kaj prodati, bo strategija upravljanja naložb, napovedujejo pa prodajo vsaj ene večje gospodarske družbe v državni lasti.

Vlada bo izvajala tudi ukrepe za stabilizacijo bančnega sistema, skladne s sprejetim zakonom. Bo pa tega "skladno s potrebami prakse in stališči stroke dopolnila". Izpostavljenost države mora biti čim manjša, Banka Slovenije pa mora imeti več pristojnosti, menijo koalicijske partnerice.

Zagon gospodarstva

V dokumentu so tudi zaveze k zagonu gospodarstva in h konsolidaciji javnih financ, pri čemer med drugim napovedujejo spremembe insolvenčne zakonodaje glede prestrukturiranja in reševanja podjetij, državne spodbude za zeleno razvojno politiko, uvedbo olajšav na prispevke delodajalcev za nova delovna mesta in za prvo zaposlitev ter vzpostavitev sheme pomoči malim in srednjim podjetjem prek banke SID.

Preučili bodo tudi možnost dokapitalizacije Posebne družbe za podjetniško svetovanje. V šestih mesecih bodo pripravili izboljšave prostorske zakonodaje, ki bo poenostavila in bistveno skrajšala postopke umeščanja v prostor.

Tudi ta vlada se je obvezala k dokončanju naložbe v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, prioritetni pa so tudi drugi projekti, v katere bo vključen čim večji delež slovenskih dobaviteljev, kot so izgradnja velikih hidroelektrarn, dokončanje spodnje Save, v štirih mesecih pa bodo pripravili in podpisali koncesijske pogodbe ter izdelali idejne zasnove za HE na srednji Savi.

Pri trgu dela napovedujejo "reformo" inšpekcijskega nadzora in ustrezno ureditev agencijskega dela. Zavodu za zaposlovanje se obeta reorganizacija.

Javni sektor in javno zdravstvo

Čeprav je med prioritetami navedena tudi zaveza javnemu sektorju vrniti pomen in mesto v družbi ter okrepiti njegov razvojni potencial, koalicijske partnerice napovedujejo zniževanje proračunskega primanjkljaja predvsem z racionalizacijo javne porabe, tudi zniževanjem mase sredstev za plače.

Proračunsko načrtovanje bo realno, potekalo bo v sodelovanju z managementom javnega sektorja, upoštevan pa bo tudi socialni dialog. Stranke se bodo izogibale "netenju umetnih nasprotij med gospodarstvom in javnim sektorjem". V skrajnem primeru bodo začasno dvignile tudi DDV. Računajo tudi na intenzivno črpanje evropskih sredstev.

Med prioritetami je tudi široko dostopno, kakovostno javno zdravstvo. Primarno obljubljajo interventne ukrepe za stabilizacijo javne zdravstvene blagajne, tudi širitev prispevnih osnov. Vzporedno bodo skušali uskladiti in v javni obravnavi tudi sprejeti novi zakon o zdravstveni dejavnosti z jasno ločitvijo javnega in zasebnega.

Sodstvo, Hrvaška in pokrajine

Tudi boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji, zmanjšanje sodnih zaostankov in skrajšanje rokov odločanja v upravnih postopkih ter trajnostna raba naravnih virov so na listi prioritet nove koalicije.

V skladu z dogovorom predsednikov parlamentarnih strank pri predsedniku republike so v koalicijsko pogodbo zapisali tudi ratifikacijo pristopne pogodbe za Hrvaško ter spremembo ustave glede referenduma.

Zavzemali se bodo za "ohranitev in nadgradnjo odličnih odnosov" z vsemi sosednjimi državami. Vključitev Zahodnega Balkana v evroatlantske integracije pa vidijo kot vitalni interes Slovenije. Napovedujejo tudi nadaljnjo profesionalizacijo slovenske diplomacije, torej t. i. "karierni diplomatski sistem".

Pokrajin tudi z novo vlado verjetno še ne bo, bodo pa nadaljevali razpravo o regionalizaciji "s poudarkom na regionalnem razvoju in prostorskem načrtovanju".

Prenova medijskega zakona

Obetajo se novi zakoni o zavodih, ustanovah in nevladnih organizacijah. Na podlagi evalvacije nove socialnovarstvene zakonodaje se nameravajo lotiti sprememb področnih zakonov, katerih uveljavitev in uporaba bi morala biti določena z začetkom leta 2014.

Obljubljajo, da bodo uredili stabilno financiranje obstoječih visokošolskih zavodov in regulirali nastajanje novih, pa tudi sprejetje nacionalnega programa športa.

Koalicijska pogodba napoveduje še sprejetje nacionalnega programa za kulturo 2013–2016 in nacionalnega programa za jezikovno politiko 2012–2016.

Posodobili bodo tudi medijski zakon, "v katerem bo spoštovana avtonomija novinarskega poklica in zaščita javnega interesa ter pravica državljanov in državljank do obveščenosti ter dostopnosti kulturnih in vzgojnih vsebin ter kakovostnega razvedrila".

Vprašanj o polpretekli zgodovini ne bodo odpirali

Štiri politične stranke se s podpisanim sporazumom med drugim tudi zavezujejo, da bodo dosledno spoštovale pravno državo in krepile pravično družbo, spoštovale različnost in aktivno spodbujale solidarnost. Tudi tokratna koalicija je, podobno kot koalicija Janeza Janše, v dogovor o sodelovanju v vladi zapisala, da ne bodo odpirali vprašanj interpretacije polpretekle zgodovine, razen če bi se o njih politiki uspelo poenotiti.

S posebnim protokolom o sodelovanju so se stranke obvezale, da se bodo izogibale javnemu nasprotovanju drugim koalicijskim partnerjem in še zlasti odločitvam vlade, pa tudi vlaganju interpelacij zoper ministre ter nezaupnice vladi. Koalicijski partnerji se bodo praviloma dogovarjali tudi o načinu obveščanja javnosti o zadevah, je še zapisano v koalicijski pogodbi.

Če bi želeli koalicijski poslanci oz. poslanske skupine podpreti predloge opozicije, bodo morali o svoji nameri obvestiti pristojnega ministra in predstavnike koalicijskih partnerjev ter na koalicijskem usklajevanju poskušati doseči soglasje, je še zapisano v dogovoru o sodelovanju PS, SD, DL in DeSUS v vladi.