FOTO: S spornimi krediti NLB oškodovana za 48 milijonov evrov

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je v okviru obsežnega predkazenskega postopka preiskoval kazniva dejanja gospodarske kriminalitete na območju PU Maribor, deloma pa tudi na območju PU Ljubljana.

Preiskovalci so na podlagi sodnih odredb opravili 11 hišnih preiskav na naslovih fizičnih in pravnih oseb, kjer so iskali in zasegli poslovno dokumentacijo in druge predmete, ki bodo služili kot dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku. Večina hišnih preiskav je že končana, policija pa je med preiskavo pridržala tri osebe in jih nato izpustila.

Postopek proti petim fizičnim osebam

Direktor NPU Darko Majhenič je na tiskovni konferenci povedal, da je banka, ki je v večinski lasti države, skupno oškodovana za 48 milijonov evrov. Po besedah Majheniča poteka postopek proti petim fizičnim osebam, med katerimi sta dva regionalna direktorja oškodovane banke in dve odgovorni osebi iz dveh družb kreditojemalk iz Maribora. Ena od teh družb je v stečaju, druga v likvidaciji. Postopek poteka tudi proti nekdanjemu direktorju gospodarske družbe iz Ljubljane, ki se je ukvarjala z odkupom terjatev.

V prvem primeru kriminalisti preiskujejo sum, da je nekdanji direktor družbe, ki se je ukvarjala z odkupom terjatev, zlorabil položaj, s tem ko je v obdobju od februarja 2007 do julija 2008 sklenil devet pogodb o odkupu terjatev v skupnem znesku 16,6 milijona evrov. "Za predmetne terjatve sumimo, da so fiktivne oziroma izmišljene," pravi Majhenič in dodaja, da jih glavni dolžniki po dospelosti niso plačali, niti jih nista plačala prodajalca terjatev. S tem je družbi iz Ljubljane oziroma njeni pravni naslednici (banki NLB) nastala velika premoženjska škoda v višini 16,6 milijona evrov, je pojasnil Majhenič. Direktor družbe iz Maribora je osumljen, da je direktorja finančne družbe naklepoma napeljal k storitvi kaznivega dejanja.

V drugem primeru je v preiskavi sum zlorabe položaja nekdanjega direktorja regijske podružnice NLB. Ta je maja 2006 predlagal odobritev kratkoročnega revolving kredita v znesku 4,8 milijona evrov. V predlogu za odobritev pa ni navedel priporočil službe za upravljanje s tveganji banke glede zavarovanj, ki bi jih moral zagotoviti kreditojemalec. S tem je dosegel, da je bil kredit odobren brez ustreznih zavarovanj. Družba kreditojemalka iz Maribora denarnih sredstev ni vrnila in si je tako pridobila 4,8 milijona evrov premoženjske koristi.

V tretjem primeru je nekdanji direktor regijske enote NLB od januarja 2007 do decembra 2010 družbi kreditojemalki iz Maribora v nasprotju s kreditno pogodbo večkrat dovolil koriščenje sredstev iz kratkoročnega revolving kredita, ne da bi družba pred in med črpanjem kredita banki predložila ustrezna zavarovanja. S tem je direktor omogočil, da je družba svoj dolg do banke povečala s prvotnih 4,8 na 10 milijonov evrov, ki ga nikoli ni odplačala, pojasnjuje Majhenič.

Prav tako je isti direktor v februarju 2009 v nasprotju z odločitvijo odbora banke dovolil družbi kreditojemalki črpanje novih 4,8 milijona evrov iz naslova odobrenega kratkoročnega kredita za pokrivanje obstoječih akreditivov. Tudi tega kredita družba iz Maribora ni vrnila.

Isti osumljeni direktor je drugi družbi kreditojemalki s sedežem v Mariboru v obdobju od aprila do septembra 2010 dovolil črpanje posameznih zneskov kredita do skupnega zneska kredita v višini 25,5 milijona evrov, čeprav niso bili izpolnjeni pogoji za črpanje sredstev, ki so bili določeni v pogodbi, in sredstva niso bila porabljena v skladu z namenom.

Prav tako je osumljeni direktor predlagal odobritev kredita v znesku 5,6 milijona evrov, pri čemer je zavarovanje kredita predlagal s hipoteko na precenjeni poslovni stavbi v BIH, ki je bila po neverodostojnem cenitvenem poročilu cenilca iz Sarajeva ocenjena na 6,9 milijona evrov, dejansko pa je bila v času sklenitve kreditne pogodbe vredna približno tretjino navedene vrednosti, torej 2,2 milijona evrov. Družba kreditojemalka sredstva banki ni nikoli vrnila in si je pridobila okoli 3,4 milijona evrov premoženjske koristi, še dodaja Majhenič. Ta pridobitev izhaja iz razlike med pridobljenim kreditom in dejansko vrednostjo zastavljene nepremičnine, ki jo bo oškodovana banka eventualno prejela iz kupnine po prodaji zastavljene nepremičnine.

Ovadbo podala kar NLB

Primer je sprožila NLB na podlagi razlogov za sum kaznivih dejanj. Namen preiskave je zbiranje dodatnih dokazov in razjasnitev okoliščin, ki so povezane s sumom kaznivega dejanja, so sporočili iz NLB in dodali, da s preiskovalci polno sodelujejo. "Gre za sume kaznivih dejanj, povezanih z enim največjih potencialnih oškodovanj banke v zadnjih letih," so zapisali v sporočilu za javnost.

NLB je izrecno zainteresirana, da se taki sumi čim prej raziščejo, zato današnjo preiskavo NPU pozdravlja. "V NLB smo zadovoljni, da sodelovanje banke z organi pregona in preiskovanja dobro poteka, kar štejemo za pomemben korak naprej," je ob koncu preiskave povedal predsednik uprave NLB Janko Medja.

V ozadju sporno kreditiranje podjetij Samida Osmanovića?

Neuradno smo izvedeli, da sta bila med preiskavo pridržana Borut Rataj in Albin Turk, ki sta takrat vodila mariborsko poslovalnico NLB, nato pa sta morala oditi zaradi očitkov, da sta prekoračila pooblastila. Tretji pridržani naj bi bil, prav tako po neuradnih podatkih, Zoran Bizjak, ki je do konca aprila 2008 vodil družbo LHB Finance, prek katere je na NLB prešel del Osmanovićevih dolgov. 

Današnje preiskave naj bi bile tako povezane s spornim kreditiranjem podjetja Oil Metal Company v lasti Samida Osmanovića. V času najemanja spornih kreditov je bil vodja mariborske poslovalnice NLB Borut Rataj (bolj znan kot prvoobtoženi v aferi Satex), direktor omenjenega bančnega centra pa je bil Albin Turk, ki je trenutno direktor Mariborskih lekarn. Po uvedbi notranje revizije sta Turk in Rataj sporazumno prekinila delovno razmerje. Rataja in Turka je decembra 2010 vodstvo banke poslalo na prisilni dopust in jima prepovedalo vstop v bančne prostore.

Takrat smo poročali, da naj bi Turk in Rataj prekoračila pooblastila, med posli pa se omenja predvsem sporno kreditiranje poslov, ki jih je v Sloveniji in na Balkanu izvajalo Osmanovićevo podjetje Oil Metal Company. 

Kot smo poročali v začetku 2011, je družba Oil Metal Company med drugim podjetju Montavar prodala Bosnaputeve, za kar je Montavar pri NLB najel posojilo v višini 26 milijonov evrov. Sporno naj bi bilo tudi kreditiranje podjetja Oil Metal Company za nakup izolske ladjedelnice. Osmanović je že takrat vse očitke zavrnil in zatrdil, da so bila vsa posojila ustrezno zavarovana in da NLB ne dolguje ničesar več.

Konec leta 2009, ko naj bi se odvijala večina spornih poslov, je takratni LHB Finance, ki je pozneje prišel v last NLB, od Osmanovićevega podjetja Oil Metal Company odkupil terjatve do določenih podjetij, med drugim tudi do podjetja z gradbenim materialom Dom-Smreke, a obveznosti Osmanović naj ne bi nikoli poplačal, banka pa naj bi bila tako oškodovana za 20 milijonov evrov.

Lastnik Montavarja v stečaju o preiskavah obveščen, krivdo prelaga na NLB

Finance so priklicale lastnika družbe Montavar, ki je družbo prevzel od Osmanovića. Goran Mladenović, ki živi in dela v Rotterdamu, je dejal, da za preiskave ve, saj je bil obveščen, da so bili policisti pri njem. "A Slovenija me ne zanima, delam tukaj in drugod po Evropi," je dejal Mladenović. V pogovoru za je Finance povedal: "Vsega je kriva NLB! In to v letih 2009. Zaradi njih so mi propadle tri firme." Očitke, da ni želel vrniti posojil, zavrača in trdi, da je NLB podjetje blokirala.

Medja: Odlično sodelujemo z organi pregona

Predsednik uprave NLB Janko Medja je ob robu današnjega poslovnega zajtrka AmCham dejal, da so v zadnjih tednih močno izboljšali sodelovanje z organi pregona. "To zdaj poteka odlično," je ocenil Medja. Več v NLB v interesu preiskave ne želijo razkriti.

Prav NLB so vodilni predstavniki organov pregona nedavno izpostavili kot tisto banko, pri kateri vidijo najmanj volje za sodelovanje. Težave naj bi se pojavljale predvsem na ravni t. i. srednjega menedžmenta.

Medja je danes na vprašanje, kako bodo srednji menedžment prisilili v sodelovanje, odgovoril, da ta del zaposlenih v banki deli zavezo vodstva, da se stari grehi počistijo. Po njegovi oceni zato prisila ne bo potrebna.

V banki so po Medjevih besedah v zadnjem času naredili veliko sprememb pri procesih, zato verjame, da tako slabega odločanja kot v preteklosti v prihodnje ne bo več. V NLB se trudijo javnost prepričati, da je lahko NLB tudi zgled za nekaj dobrega in ne le primer za slabe prakse.

Zagrožena kazen do osem let zapora

Današnje operativne aktivnosti so del preiskovanja gospodarskih kaznivih dejanj, ki so bila storjena v škodo banke v večinski državni lasti. Preiskava, ki jo usmerja specializirano državno tožilstvo, poteka v smeri utemeljitve sumov storitve več kaznivih dejanj pravic in zlorabe položaja, za kar je zagrožena kazen do osem let zapora.