1,6 evra na uro ali 1850 evrov za več kot pol leta dela

''1850 evrov plačila za 1116 ur dela v več kot pol leta ali 1,6 evra na uro.'' To je še eden izmed primerov izkoriščanja tujih delavcev, ki so ga odkrili v okviru projekta Integracijski paket za brezposelne migrante, begunce in prosilce za azil.

Koordinator projekta Marko Tanasić je nadaljeval, da je delavec iz Bolgarije pri gradbenem podjetju, ki je bilo eno izmed podizvajalskih podjetij, prejemal po 50, po 100, 200, 500 evrov v šestih mesecih. ''Vse to je prejel na roko,'' je povedal.

Od tega je omenjeni delavec 260 ur delal tudi v Avstriji, kjer bi morala biti urna postavka še višja. ''Izračunali smo, da bi moral delavec dobiti več kot 3500 evrov, k temu bi morali dodati še sredstva za socialne prispevke. Delodajalca bi moral ta delavec stati čez 5000 evrov, a stal ga je samo 1850 evrov,'' je bil jasen Tanasić in nadaljeval, da je delavec delal na večjih projektih, kot so Podmežakla, Situla, Srebrna hiša.

Situacija bi morala skrbeti tudi državo, saj je iz zgornjega razvidno, da država od tega ni dobila nič, je še dejal Tanasić. Koliko je podobnih primerov, tudi delavec ni znal povedati. To je del vzorca – delavca izolirati od informacij in od drugih delavcev, je povedal.

''Delavec je delal prek podjetja Becka d. o. o.,'' je na novinarski konferenci Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) razkril Tanasić. Zavrteli smo objavljeno telefonsko številko tega podjetja, a oglasil se je, po njegovih besedah, šofer, ki pa o ''plačah'', po katerih smo ga spraševali, ne ve nič. Povedal nam je sicer številko direktorja, a na tej številki se na naše klice ni odzval nihče.

Delavci brez plačanih prispevkov

Tanasić je razložil še eno v vrsti že večkrat slišanih zgodb, ko delavcem že več kot leto dni niso plačevali socialnih prispevkov. Do tega je prišlo pri šestih delavcih, ki so delali na projektu Sinteza, katerega naročnik je novomeška Krka. Tudi ti delavci so plačo prejemali na roko, izplačevali so jih na podlagi blagajniških listkov. To je seveda nedopustno, je poudaril Tanasić. Da nimajo plačanih prispevkov, je ugotovil eden izmed delavcev, ki je vložil prošnjo za podaljšanje bivanja.

Vzorec: sivo območje na področju podizvajalcev

Tanasić je pojasnil, da so na podlagi teh primerov zaznali vzorec, ki se ponavlja vsepovsod, kjer je več podizvajalcev. ''Naročnik izbere glavnega izvajalca, ta pa najame podizvajalca. Tu se uradno partnerstvo konča. Ampak slednji podizvajalci si delo bolj ali manj na črno razdelijo med prijateljska, družinska podjetja,'' je razložil.

Tako delavci delajo na projektih, ne da bi imelo podjetje, v katerem so zaposleni, dejansko pogodbo z izvajalcem del. ''Te firme imajo praviloma blokirane račune, izvajalci izplačujejo na neke osebne, skrite račune, iz teh pa potem delavcem izplačujejo na roke ali pa iz osebnega računa,'' je povedal Tanasić.

Še več, pri teh nakazilih ne piše, da je nakazana plača, ampak da je izplačan avans ali posojilo. Prav tako pa tega ni izplačalo podjetje, ampak direktor podjetja ali pa katera druga oseba.

Tanasić je še opozoril, da imajo pri celotni situaciji figo v žepu tudi glavni izvajalci. Poslovodja bi namreč po njegovih besedah moral sprožiti alarm, ko bi videl, da neki delavec dela 280 ur na mesec.

Kakšne so rešitve?

Izvršni sekretar ZSSS Goran Lukić je predstavil tudi že nekaj rešitev za nastalo situacijo. Poudaril je, da bi se morala nemudoma vzpostaviti administrativna podpora delu inšpektoratov, da bi se morali podatki posameznih inšpektoratov izmenjavati.

Hkrati pa bi morali pregledati vse podizvajalske verige javnih naročil, je dejal Lukić.