Dejstvo je, da bo v prvem koraku lastninjenja NLB ponujeno potencialnim investitorjem 34 odstotkov. V nadaljevanju tako nihče ne more reči, kdo bo od koga kaj kupoval, zlasti, če bo to tujec, ki bo lahko od ostalih slovenskih privatnih lastnikov kupoval te deleže. Takšen primer imamo na primer pri koprski banki. Mislim, da smo pripravili konsistenten predlog, v skladu s katerim je dopuščena tudi možnost, da se med različnimi ponudbami izberejo ugodnejše, vendar bo o tem odločala vlada.
Nova kreditna banka Maribor je manjša in za marsikoga manj problematična, vendar pa je njihova družba za upravljanje lastnica velikega deleža medijev. Bi jih po vašem mnenju morali prodati pred začetkom lastninjenja?
To je bila ena od diskusij, ko smo načrtovali program. Vendar je dejstvo, da ni družba lastnica teh deležev, pač pa eden od skladov oziroma holding, ki se sam upravlja. Skrbno vrednotenje pa bo pokazalo, kolikšen je ta delež. Če bo potrebno, bo v vmesnem času obstajala možnost, da se tudi ti sporni deleži prodajo.
In kakšno kupnino pričakujete?
Pričakujemo čim večjo, saj imamo dva programa, ki sta relativno dobra. Prepričan sem, da bosta omogočila bolj učinkovito funkcioniranje obeh bank, nižje obresti, nižje stroške gospodarstva, boljše življenje vseh državljanov, predvsem pa bosta zmanjšala pritisk, s katerim smo sedaj soočeni. Davkoplačevalci namreč vsako leto za obveznice, ki so bile izdane tema dvema bankama, plačuje 18 milijard obresti, medtem ko je dolga iz naslova glavnice obveznic več kot tristo milijard.
Kar pomeni, da banke ne bomo lastninili le zaradi pritiska evropskih pogajalcev?
Daleč od tega. Programa sta jasna, saj je prvi razlog za privatizacijo večja učinkovitost in umik politike iz gospodarstva ter seveda zmanjšanje dolga in pritiska na davkoplačevalce.
Kaj pa potem, ko bo proces privatizacije končan? Boste lahko zagotovili takšno ekipo, ki bo banko vodila tako, da bo konkurenčna?
Potem ko bo privatizacija končana, bodo o tem odločali novi lastniki, med katerimi pa ne bo več države v tako velikem deležu kot do sedaj. Politika se ne bo več vmešavala v vodenje teh dveh bank, v ospredje pa bosta stopili večja konkurenčnost in nizke obresti.