Kri pomešana s posebno raztopino (antikoagulantno raztopino) se posrka iz operativnega polja in preko filtra dovaja v rezervoar. Zbrana kri vsebuje tudi hemolizirane eritrocite, aktivirane trombocite, aktiviran komplement in druge snovi, ki se med operativnim posegam sproščajo v rani. S filtracijo se sicer večji delci iz operativnega polja odstranijo, vendar filter ne odstrani škodljivih snovi. Te se odstranijo šele, ko se eritrociti v procesu centrifugiranja koncentrirajo in operejo s fiziološko raztopino. Končni produkt procesa so koncentrirani oprani eritrociti, zato tudi drugačna, svetlejša barva krvi, kot npr. pri preoperativni avtotransfuziji. Del njih se že med postopkom izniči, zato je izkoristek aparature 70-80 odstoten.
Preoperativno zbiranje lastne krvi in hranjenje do operacije sicer odstrani nevarnosti prenosa bolezni, ostane pa odprto vprašanje kvalitete shranjene krvi.
Medoperativno zbiranje krvi, koncentriranje in izpiranje avtolognih eritrocitov oz. pridobivanje ostalih komponent s pomočjo celičnih separatorjev je zagotovo metoda izbora, ki zagotavlja bolniku najboljšo možno obliko komponent.
Sistem pooperativnega zbiranja krvi se priklopi na kirurške drene na koncu operacije na operacijski mizi, pod sterilnimi pogoji ta postopek izvede instrumentarka. V postoperativnem času začnejo z zbiranjem krvi, ki traja štiri ure, po tem pa se bolniku vrača zbrana kri skozi transfuzijski sistem nazaj v veno.
Avtotransfuzija ni primerna za bolnike z rakavimi obolenji, bolnike z okuženo krvjo. Sicer pa avtotransfuzije omogočajo zmanjšanje tveganja transfuzijskih reakcij, tveganja za prenos nalezljivih bolezni, občutljivosti na tuje antigene v krvi, poleg tega pa niso potrebna testiranja krvi na transfuziji, zmanjšajo se stroški transfuzije in potreba po tuji krvi.