(Foto: Dare Čekeliš)

Županski kandidati, ki bodo na oktobrskih lokalnih volitvah izvoljeni v funkcije poklicnih županov, se bodo morali odpovedati svojim dosedanjim poklicnim dejavnostim in položajem. Tudi prihodnji župani, ki trenutno zasedajo položaje v upravah ali nadzornih svetih gospodarskih družb in podjetij, se bodo morali v skladu z zakonom o preprečevanju korupcije posvetiti le svoji županski funkciji.

Državni zbor je sicer februarja sprejel zakon o nezdružljivosti javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki poleg ukinitve komisije za preprečevanje korupcije predvideva tudi milejše omejitve za hkratno opravljanje pridobitne dejavnosti. A ustavno sodišče je na predlog poslancev LDS in SD že aprila do končne odločitve zadržalo izvajanje zakona, končne odločitve pa še ni sprejelo. Zato bo še nekaj časa v veljavi zakon o preprečevanju korupcije, ki naj bi ga novi zakon nadomestil. Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos pričakuje, da bo stari zakon do lokalnih volitev skoraj zagotovo še veljal, upa pa še, da ga bo ustavno sodišče v svoji odločbi razveljavilo.

Po še veljavnem zakonu o preprečevanju korupcije funkcionar (mednje spadajo tudi župani), ki poklicno opravlja svojo funkcijo, ne sme samostojno ali v delovnem razmerju opravljati poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka. Ne glede na to določbo pa lahko poklicni funkcionar opravlja pedagoško, znanstveno-raziskovalno, umetniško, kulturno in publicistično delo. Poleg tega poklicni funkcionarji ne smejo opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, podjetjih, skladih ali agencijah.

Drago Kos (Foto: POP TV)

Po besedah Kosa je tudi sicer zelo težko opravljati dve ali več odgovornih funkcij. Županska funkcija je že sama po sebi tako pomembna, da si težko predstavlja, da bi poklicni župani poleg opravljali še kakšno drugo dejavnost, je pojasnil.

Nekoliko manj stroge omejitve veljajo za nepoklicne funkcionarje, ki ne smejo opravljati dejavnosti upravljanja ali zastopanja v javnem zavodu, podjetju, skladu ali agenciji, če po svoji funkciji opravljajo nadzor nad njihovim delom.

Funkcionar, ki je pred nastopom funkcije opravljal pridobitno dejavnost, moro to dejavnost prenehati opravljati v roku osmih dni po svoji izvolitvi ali imenovanju.

Zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo sicer hkratno opravljanje nepridobitne dejavnosti omejuje v precej manjši meri. Poklicni funkcionar v času trajanja funkcije tako ne bi smel opravljati nobene pridobitne dejavnosti v zasebne namene, če bi ta dejavnost lahko vplivala na objektivno in neodvisno opravljanje funkcije, če bi se ustvaril vtis, da funkcionar pri opravljanju svoje funkcije ni nepristranski ali če bi opravljanje funkcije škodovalo ugledu funkcije ali organa.

Poklicni funkcionar poleg tega ne bi smeli opravljati dejavnosti upravljanja ali zastopanja v javnem zavodu, javnem podjetju, javnem skladu, javni agenciji, gospodarski družbi, gospodarskem interesnem združenju, zbornici ali drugi pravni osebi le, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom.

Za opravljanje dovoljene pridobitne dejavnosti pa bi funkcionarji, torej tudi župani, lahko sklenili delovno razmerje, vendar le za največ petino delovnega časa in če bi pridobili soglasje delodajalca.

Takšna ureditev je po mnenju predsednika komisije za preprečevanje korupcije daleč od ustrezne. O tem, ali funkcionar opravlja dovoljeno ali nedovoljeno pridobitno dejavnost, bi namreč odločala parlamentarna komisija. Ta ne bi odločala po strokovnih merilih, temveč le po navodilih svojih strank, še opozarja Kos.