Komisija zaslišala le Partljiča

Preiskovalna komisija DZ za ugotovitev in oceno delovanja ekstremističnih skupin v Sloveniji je imela danes na seznamu kar osem prič, med katerimi je kot prvi pričal pisatelj Tone Partljič. Ta je namreč eden od 25 posameznikov, ki jim anonimka očita, da so sodelovali pri organizaciji in poteku mariborskih vstaj, katerih namen naj bi bil razširiti nasilje na območje celotne države, ki bi nato pripeljalo do nasilne odstranitve takratnega župana Maribora Franca Kanglerja in takratnega predsednika vlade Janeza Janše.

Za stanje duha je nevarno, če si sumljiv zato, ker si prepoznaven, je med pričanjem pred komisijo poudaril Partljič. Dejal je, da se je udeležil mariborskih vstaj po tem, ko je slišal ocene, da gre za proteste huliganov, barab in političnih plačancev. Prepričan je namreč, da je šlo za socialni upor, ki ima razlago v življenjski stiski številnih Mariborčanov.

Partljič je poudaril, da ga nihče ni vabil na vstaje, pa tudi sam ni nikogar vabil, z izjemo svoje žene, ki pa se zaradi poškodovanega kolena ni udeležila protestov. Čeprav je Partljič z opozicijskimi poslanci izmenjal tudi nekaj ostrejših besed, je med pričanjem poudaril, da jim vendarle ne očita namena kriminalizacije ali šikaniranja.

Partljič edini, ki so ga danes zaslišali

Partljič je bil tudi edini, ki je danes stopil pred komisijo, saj se je po njegovem pričanju komisija na zaprtem delu seje odločila, da bo z ostalimi zaslišanji za zdaj počakala.

Prekinitev zaslišanj je predlagal poslanec SDS Dragutin Mate, sicer eden od treh opozicijskih poslancev, ki so se podpisali pod predlog za zaslišanja. Po njihovem predlogu naj bi komisija zaslišala 25 posameznikov, ki jih omenja anonimka v zvezi z t. i. mariborskimi vstajami. Poleg Partljiča anonimka omenja tudi antropologinjo Vesno Vuk Godina, direktorja Narodnega doma Maribor Vladimirja Rukavino, filozofa Borisa Vezjaka in druge, očita pa jim, da so s svojo prepoznavnostjo in avtoriteto "motivirajoče" vplivali na mlade, ki so proteste razumeli kot nekaj, kjer je dovoljeno vse, tudi nasilje.

Na prihodnji seji – kdaj bo, še ni znano – se bo komisija dogovorila o nadaljnjem delu: kako bo v prihodnje obravnavala anonimko in kaj bo z zaslišanji. Ali se bodo zaslišanja sploh nadaljevala in kdaj, se komisija namreč za zdaj še ni odločila. Z odločitvijo naj bi počakala do prihodnje seje.

Poslanka SD Ljubica Jelušič je dejala, da Matejev predlog za prekinitev zaslišanj potrjuje, da se je opozicija zavedla, "kakšno predstavo je zakuhala in se skuša iz nje izvleči".

Predsednica komisije razburila opozicijo

Še pred začetkom današnje seje komisije je njena predsednica Maja Dimitrovski (PS) v izjavi za medije dejala, da obžaluje, da bo komisija zaslišala posameznike, ki so zgolj demokratično izražali stališča na mariborskih vstajah novembra in decembra 2012. "Danes je sramoten dan za slovensko parlamentarno prakso žalostno," je dodala.

Dimitrovska je pojasnila, da je poslance Mateja, Franca Pukšiča (SLS) in Mateja Tonina (NSi) večkrat pozvala, naj anonimke ne uporabljajo kot argument in umaknejo predlog za zaslišanja. Kot je dejala, bi zaslišanja zagotovo preprečila, če s tem ne bi kršila poslovnika DZ. Po njenih besedah je bil predlog opozicijskih poslancev namreč vložen v skladu s poslovnikom.

Izjava Dimitrovske je dodobra razburila opozicijske poslance. Po mnenju Jožefa Jerovška (SDS) je Dimitrovska "grobo" kršila parlamentarni poslovnik. Pukšič je predsednici komisije očital, da je opozicijski predlog zlorabila na način, da je samovoljno določila vrstni red zaslišanj ter na začetek seznama uvrstila Partljiča in še nekaj znanih Mariborčanov.

Tudi Tonin je zavrnil očitke Dimitrovske, da je namen opozicijskega predloga kriminalizacija znanih in uglednih posameznikov. Po njegovih besedah je predsednica komisije z določitvijo vrstnega reda zaslišanj in očitki na račun opozicijskega predloga povsem spremenila namen parlamentarne preiskave.

Tonin je iz protesta zaradi ravnanja in izjav Dimitrovske že kmalu po začetku zapustil sejo. Kot je opozoril, je opozicijski predlog sledil namenu komisije, to je ugotoviti, ali obstajajo plačani protestniki in vojaško organizirane skupine, ki spodbujajo nasilne proteste, ne pa kriminalizacija posameznikov.