Prve olimpijske igre sploh so bile izpeljane v grški Olimpiji leta 776 pred našim štetjem. Več kot tisoč let so nato vsake štiri leta pripravljali podoben dogodek, v času katerega so povsod po stari Grčiji prekinili vojskovanja.
Prve igre moderne dobe so bile po zaslugi francoskega barona Pierra de Coubertaina izpeljane leta 1896 prav v domovini njenega izvora - Grčiji. V zimskih športih pa so se tekmovalci prvič pomerili še 28 let kasneje.
Prve zimske olimpijske igre so bile izpeljane leta 1924 v francoskem Chamonixu. Na njih je sodelovalo 258 športnikov iz 16 držav, ki so se pomerili v 13 športnih tekmah. Šele leto pozneje je Mednarodni olimpijski komite (MOK) tudi uradno priznal zimske OI, leta 1928 pa so jih izpeljali v švicarskem St. Moritzu, vse odtlej pa do Albertvilla 1992, pa so jih organizirali vsaka štiri leta v istem letu kot letne OI.
Leta 1932 so v Lake Placidu izpeljali prve zimske igre na ozemlju Združenih držav Amerike, štiri leta pozneje pa so bile igre v nemškem Garmisch Partenkirchnu. Prav ta država je poskrbela, da naslednjih dveh iger leta 1940 in 1944 zaradi druge svetovne vojne ni bilo, prve povojne igre pa so bile leta 1948 spet v St. Moritzu. 713 športnikov je zastopalo 28 držav.
Leta 1952 so bile olimpijske igre v norveškem Oslu, kjer je legendarni norveški alpski smučar Stein Eriksen osvojil zlato in srebrno medaljo, kot zanimivost pa velja omeniti, da se je smučar pozneje preselil prav v zvezno državo Utah, ki je gostila zadnje igre. Leto 1956 je bilo prelomno za Sovjetsko zvezo, ki je v italijanski Cortini d'Ampezzo sodelovala sploh prvič in že v krstnem nastopu pobrala največ medalj, med drugim tudi prestižno hokejsko zlato.
Leta 1960 prvič pred TV kamerami
Igre v ameriškem Squaw Valleyju leta 1960 so bile prelomne za vso svetovno športno javnost, saj so tekmovanja prvič v zgodovini potekala pred televizijskimi kamerami, otvoritveno slovesnost pa je režiral slavni Walt Disney. Na igrah so sodelovali športniki iz 30 držav, prvič pa so se na njih pomerili biatlonci in hitrostne drsalke. Leta 1964 so bile igre v avstrijskem Innsbrucku, štiri leta pozneje pa v francoskem Grenoblu.
Prve olimpijske igre na azijskih tleh so leta 1972 izpeljali v japonskem Saporu, leta 1976 pa so bile še drugič v dvanajstih letih v Innsbrucku. Naslednje igre so bile spet v Lake Placidu, Američani pa so kot ponavadi spet poskrbeli za popolno novost. Smučarji so se namreč prvič pomerili na umetnem snegu.
Veleslalom prinesel prvo slovensko kolajno
Naša nekdanja skupna domovina Jugoslavija je leta 1984 v Sarajevu prvič gostila tako veliko tekmovanje. Uspešno je bilo tudi za Slovence, ki so s srebrno medaljo Jureta Franka v veleslalomu osvojili sploh prvo medaljo na zimskih olimpijskih igrah.
Leta 1986 se je MOK odločil, da bo zaradi vse večje organizacijske zahtevnosti spremenil olimpijski ciklus, tako da se bodo letne in zimske OI izmenjavale vsaki dve leti.
Kanada je OI prvič gostila leta 1988 v Calgaryju, ki so po uspehih skakalcev in Mateje Svet še vedno najuspešnejše za slovenske športnike. Svetova je srebrno medaljo prismučala v slalomu, ekipno so bili srebrni tudi skakalci v postavi Miran Tepeš, Matjaž Zupan, Primož Ulaga in Matjaž Debelak. Slednji je bil z bronasto medaljo uspešen še med posamezniki.
Štiri leta pozneje pa so bile igre v francoskem Albertvillu, ki bo zaznamovan tudi v zgodovini slovenskega športa, saj so tam naši športniki, čeprav brez odličja, nastopili prvič kot predstavniki samostojne države.
Zaradi odločitve MOK so bile naslednje igre že dve leti pozneje v norveškem Lillehammerju, na njih pa smo se Slovenci spet veselili kar treh olimpijskih odličij, vse v alpskih smučarskih disciplinah. Bron so osvojili Alenka Dovžan v kombinaciji, v slalomu pa Katja Koren in Jure Košir.
Manj srečen za deželo na sončni strani Alp je bil leta 1998 japonski Nagano, saj slovenski športniki v deželi vzhajajočega sonca niso stopili na zmagovalne stopničke. Sreča pa se jim je znova nasmehnila na zadnjih igrah pred štirimi leti v ameriškem Salt Lake Cityju, ko so skakalci Primož Peterka, Peter Žonta, Damjan Fras in Robert Kranjec osvojili bronasto medaljo na ekipni tekmi.
Torino: ZOI spet v Evropi
Dvanajst let po izjemnih zimskih olimpijskih igrah v Lillehammerju se zimske olimpijske igre vračajo v domovino olimpijske ideje - v Evropo. Po obisku Azije ter izletu v ZDA bo gostitelj najboljših športnikov na ledu in snegu Torino.
Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Jacques Rogge prepričan, da bodo igre v Italiji uspele: "Verjamem, da se bodo mesto in vsa olimpijska prizorišča v okolici prebudila ob pravem času," je dejal pred nekaj meseci.
Naloga ne bo lahka. Moskoti iger Neve in Gliz se sicer brezskrbno nasmihata s številnih plakatov in panojev, vendar MOK skrbi, da se bodo igre razvijale po dveh ločenih tirih. Ni skrbi za milijonsko metropolo ob Padu, kjer se bodo odvijala dvoranska tekmovanja na ledu. Težje bo s 100-kilometrov oddaljenimi boji na snegu, ki jih je moč doseči le po ozki, sicer dvopasovni cesti, ki se vije do nadmorske višine 2000 metrov. Zaradi strahu pred prometnimi zamaški je organizacijski komite iger celo zmanjšal število vstopnic za nekatere dogodke.
Jasno je tudi, da se bodo druge zimske olimpijske igre v Italiji - prve je leta 1956 gostila Cortina d'Ampezzo - vpisale v zgodovino kot igre pod reflektorji. Kar 46 od skupno 84 končnih odločitev bo v Torinu na sporedu po 17. uri, kar gre na roko predvsem televizijam, ki bodo prenašale dogodke, saj si obetajo veliko gledanost. Roke pa si maneta tudi MOK in TOROC, saj bo igre moč preko malih ekranov spremljati v 170 državah sveta, samo ameriški NBC in evropsko združenje za radiodifuzijo EBU pa sta morala za TV pravice plačati 748 milijonov dolarjev.
Šest novih kompletov medalj
V Torinu bo v primerjavi s Salt Lake Cityjem podeljenih šest kompletov medalj več, oziroma skupaj 84. Pridobili so hitrostni drsalci, biatlonci in deskarji na snegu. V hitrostnem drsanju je nova ekipna tekma za moške in ženske, pri deskanju t.i. deskarski kros in pri biatlonu tekma s skupinskim startom. Sprememb so bili deležni tudi smučarji tekači. Slednji imajo po novem v programu ekipni šprint, zato pa so se morali odpovedati 15-kilometrski tekmi za ženske in 30-kilometrski za moške.
Na prvih zimskih olimpijskih igrah leta 1924 v Chamonixu so se tekmovalci borili za vsega 13 kompletov medalj, v Cortini 1956 za 24, leta 1984 v Sarajevu pa za 40.
